Želja po pobegu iz mesta je bila ponovno velika, najino pot sva zato iz
Chiang Mai-ja nadaljevala severozahodno proti meji z Burmo. Cilj je bilo podočje okoli Pang Maph-e oz. Sopponga, kjer naj bi bilo mogoče obiskati čudovite jame, videti vasi hribovskih plemen (Lisu, Karen in Lahu), narediti kakšen pohod ali spust s čolnom.
Skoraj celotno obmejno območje severne Tajske slovi po obsežni pridelavi in trgovini z opijem/heroinom v ne tako daljni preteklosti. Za pridelavo so politične oz. vojaške sile, predvsem pobegla kitajska cesarska vojska po revoluciji, izkoristila hribovska plemena, ki so za mali denar skrbela za makova polja. Velik del krivde nosijo tudi zahodne sile, predvsem ZDA, ki so sklenile dogovor s paravojaškimi enotami in kovale dobiček iz trgovine s heroinom. Danes se je tovrstni biznis preselil malo bolj na zahod (recimo mu kar Afganistan) in je situacija drugačna. Plemena so postala turistično blago in (ponovno) za majhen denar nastopajo v človeškem ZOO-ju. Večino kulturne dediščine se je izgubilo, nadomestili so jo mobilniki, nogometni dresi in skuterji. Ostanek heroinske pridelave še zmeraj privlači nekatere turiste-odvisnike.
Pa da se dotaknemo še dejanske poti. Prva vmesna postaja je bil Pai, nekdanja popularna hipi vas, danes pa turbo turistični market. Daljši obisk odsvetujeva, razen če si želite družbe nemških Neckermann upokojenk ali ameriške izgubljene mularije. Hitro sva se premaknila v Soppong oz. v vas 8 km stran, Ban Tham. Obiskala sva tamkajšnjo najbolj poznano jamo Tham Lod in naredila pohod po okoliških hribčkih. Po dveh nočeh sva ponovno bežala pred ameriško mularijo (mater, povsod jih je polno).
 |
| Pai am Nacht |
 |
| Cave Lodge, najina rezidenca v Ban Tham-u |
 |
| Tham Lod - vhod v jamo |
 |
| Jamski detajl |
 |
| Jure jamar |
 |
| Guided by the light |
 |
| Izhod iz jame |
 |
| Vleka dveh težkih farangov (tujcev) |
 |
| Razgled na hribčke |
 |
| Pobiranje polžev |
Namenila sva se proti Chiang Rai-ju, žal pa se nisva mogla izogniti vračanju preko Chiang Mai-ja. Javni prevoz po slikoviti hribovski cesti ponuja poskakujočo vožnjo na lokalnem busu ali pa kombi prevoze. Slednje sva zamudila, tako da sva se zabavala po lokalno. V
Chiang Mai-ju pa spet ujela nedeljsko tržnico...njami!
Chiang Rai je tudi eno od severnih središč, predvsem v trgovskem smislu, primeren pa je tudi kot treking baza za severo-vzhodne hribe. Je relativno majhno mesto, v katerem po pravici povedano ni kaj posebnega za videti. No, na večerni tržnici sva imela srečo in naletela na show domačih lady - boyev. Prepevali so zahodne in kitajske uspešnice ter tako pihali na dušo največji množici turistov - Kitajcem namreč.
 |
| Chang Rai |
 |
| We are the dancing queens.... |
 |
| Poziranje |
 |
| Njen alt-sopran je bil navdušujoč |
Naslednja postaja je bil Golden Triangle (tromeja Tajske, Burme in Laosa) z ravno tako slavno zgodovino trgovine in tihotapstva opijevih derivatov. Nastanila sva se v zaspani vasi ob reki Mekong - Chiang Saen. Zaradi ravnice idealna lokacija za kolesarjenje, polna ostankov templjev (poln kufer jih že mava) in z lepo urejenim nabrežjem Mekonga, ki se zvečer spremeni v romantično restavracijo na prostem. Z motorjem sva se odpravila še do obmejnega mesta z Burmo - Mae Sai in do "uradne" tajske lokacije zlatega trikotnika, ki ga tvorita reki Ruak in Mekong. Znamenitost je turistični nateg kamor avtobusi dnevno dovažajo množice turistov. Stojnice, ladjice, ipd. Celotno regijo severne Tajske je najbolje raziskovati na motorju, s katerim je dostop do še tako odmaknjenih vasi lahek in enostaven. Najem motorja je mogoč v skoraj vseh večjih krajih.
 |
| Golden Triangle, levo reka Ruak, desno Mekong |
 |
| Bizarni Buda |
 |
| Prvi poskusi Urške na skuterju |
|
Od Tajske se počasi poslavljava in se že veseliva dogodivščin v sosednji državi, Laosu.
