Kritično o prelepem Nepalu

V Nepal je bilo lažje priti kot pa odditi, tako dobesedno kot emocionalno obarvano. Izstopna letališka procedura je trajala in trajala, da ne omenjava 4-kratnega pregleda prtljage ter telesnega šlatanja. Po drugi strani še vedno vzdihujeva za himalajskimi hribi in čarobno Bardio. Nepal je raznolik, poln naravnih čudes in prijaznih ljudi, ponuja mir, pa tudi obilo akcije. Navdušil naju je bolj kot sva si mislila in že sedaj veva, da se bova vrnila.

Vas pod hribi

Kuharska pavza

Katmandu

Vse prej naštete dobre strani pa Nepalu nič ne pomagajo, da bi se skobacal iz revščine. Nepalcev je ca. 30 mio, od tega jih preko 2 mio dela v tujini, večina ilegalno. Če se samo spomniva na najin let iz Kuala Lumpur-ja skupaj z množico izmučenih delavcev, ki so se umikali iz države pred napovedanimi racijami... Njihov največji kos prtljage je bila odeja v plastični vreči, prav vsak jo je imel. Arabske države (Katar, Emirati, Saudska Arabija...), Malezija, pa tudi Avstralija, ZDA, Kanada in Indija so najbolj priljubljene za iskalce boljšega življenja. Nepalci so že dolgo ujeti v kletko svojih skorumpiranih politikov, ki kljub velikim besedam ne naredijo prav nič za državo in ljudi. Najprej je bila krivda za slabe razmere na strani monarhije, vendar nova oblast ni prav nič boljša. Nenehni (krvavi) spopadi med političnimi opcijami, podpihovanje medetničnega sovraštva so in še vedno hromijo državo. Trenutno so na oblasti t.i. Maoisti, ki pa so se nedavno spet razdelili med seboj. Nova frakcija želi prestaviti novembrske volitve in si pridobiti čas za volilno tekmo zlepa ali zgrda. Tekom najinega bivanja sva doživela 2 "štrajka", ko je obstalo vse v državi. Kdor se ni uklonil in je odprl svoj lokal ali vozil avtobus, se je izpostavil jeznemu maščevanju podpornikov nove politične frakcije. Lahko sva prebirala o zažganem avtobusu s katerega so potniki komaj ušli, razbitih trgovinah in celo podstavljenih bombah. Politična paraliza seveda ustreza sosedom, zlasti Indiji in Kitajski. Indija je tihi fnancer nepalskih oblasti, v zameno pa dobiva poceni delovno silo, neovirano šverca svoje izdelke in prejema poceni elektriko. Ob najinem obisku je ravno izbruhnila afera z uvozom poceni okuženih indijskih piščancev. Kitajska se seveda pripravlja, da pokupi naravne vire, predvsem vodni potencial, diši ji tudi gozd, cestne povezave z Indijo pa se tudi ne bo branila. Na poti okoli Anapurne sva se lahko prepričala kakšna bo usoda rek Nepala: hidroelektrarna v vsako vas. Pa da ne bi mislili, da je gradbena delovna sila nepalska, ne večinoma je kitajska. Nepal je zelo prikladen za raznovrsten šverc komerc, od orožja, drog do ponarejenega denarja, ki potuje večinoma med Indijo, Pakistanom in Afganistanom (slabo nadzorovan ovinek preko Nepala in Tibeta). 

Vesela družba

Tetka

Tempelj

Zaradi festivala se je veliko delavcev iz tujine vrnilo domov in imela sva priliko pogovora z mnogimi od njih. Največ sva jih srečala iz delonvne emigracije Emiratov in Avstralije. Nekateri so v turizmu, drugi v varovanju ali gradbeništvu. Nihče ne razmišlja o vrnitvi domov. Enaka je situacija s sinom lastnika hotelčiča v Bardii. Ravno je po 7-ih letih pridobil avstralsko državljanstvo. Po eni strani je edini sin, ki ga še zanima biznis z domačim hotelom, po drugi strani, pa nima namena, da bi se kmalu vrnil domov. BJC bo šla v prodajo ali pa bo enostavno propadla. Kljub vsemu gre za srečkote srednjega razreda. Ogromno število navadnih brezpravnih delavcev umira po gradbiščih v Katarju in državah naokoli. Še pred odhodom jim domači agentje mastno zaračunajo, nato jim tretjino vzamejo posredniki pri prenosu denarja v Nepal, izkoriščanje s strani zaposlovalcev je pa sploh poglavje zase. Nepal je tiho in se opravičuje Katarju za negativno publiciteto po svetovnih medijih.

Vhod v vas

Mizarska dela

Poredne rezbarije

Nepal je še vedno med top revnimi državami in zato dobiva raznovrstno pomoč od vsepovsod. Poleg pomoči jim kapne tudi kar nekaj sredstev iz turizma (vize, takse, dovolilnice). Hiter izračun (1,5 mio turistov letno) pove, da se lahko nabere vsaj 100 mio USD letno. Kljub temu se v infrastrukturo oz. nazaj prebivalcem ne vrača absolutno nič. Nepalske ceste po najini oceni visoko vodijo na lestvici najslabših (pa saj jih skoraj ni) na najinem potovanju. Elektrike konstantno primankuje, javnega šolstva skoraj ni, da o zdravstu niti ne govorimo. Kljub temu bi si rad Nepal popravil uvrstitev na svetovni lestvici pismenosti in napoveduje za leto 2015 uvedbo obveznega šolanja do 15. leta. To jim bo zelo težko uspelo, glede na to, da ogromno ljudi nima denarja za šolanje otrok. S tem je povezana še ena žalostna plat Nepala. Otroško delo je zelo razširjeno, 10-letni mulčki so sprevodniki na avtobusih, čistijo restavracije ipd. Na vasi so otroci v šoli po potrebi. Ko je delo doma, se zvezki vržejo v kot. V odročnih vaseh pa šol tako ali tako ni.

Kopalnica

Zgovorni grafit

Ena boljših cest

Ulična prodaja

Žalostno in težko zgodbo nosijo s sabo tudi nepalske ženske. Podrejene, slabo izobražene, zgarane in velikokrat povsem izobčene. Družba je kruto šovinistična in trajalo bo še dolgo časa, da se zgodi kakšen napredek. Začne se že pri šolanju. Seveda družine najprej investirajo v sinove. Dekleta so zato precej slabše pismena in le malo jih uspešno zaključi prvo stopnjo. Za šolo ni časa, potrebno je varovati ostale brate in sestre, skrbeti za gospodinjstvo ali pomagati na polju. Odrasle ženske gradijo ceste in hiše, obdelujejo polja, med tem pa v vasi opaziš kup moških kako posedajo ob čaju z dojenčki na ramenih. Povsem normalno za Nepalce. V turizmu žensk skorajda ni. V nekaterih vaseh še vedno prakticirajo izločitev žensk iz vasi v času menstruacije, takrat so obsojene na bivanje v posebni ločeni baraki zunaj vasi. K sreči je vedno več domačih ženskih aktivistk, ki se borijo proti tej neumni praksi.

Gradbinke

Kurjava na strehi

Mama ali babica?

"Garači"

Na prvi pogled se zdijo odnosi med ljudmi sproščeni, vendar se v ozadju skriva dediščina kastnega sistema. Še huje, tlačanstvo in suženjstvo sta bila dovoljena le 10 let nazaj. Predsodki so doma povsod, za hribovce so kmetje iz nižin najhujši divjaki, za mestne prebivalce Katmandujske doline pa so oboji neizobražena nižja vrsta. Hribovske vasi se praznijo in ne glede na vse negativne plati, je turizem eden glavnih dejavnikov, da ljudje sploh še ostajajo doma. V kratki pohodniški sezoni si lahko lahko uborni dohodek uborne zemlje vsaj malo popravijo.

Pobiranje krompirja

Vodne zaloge

Nepalcem ni lahko, vendar ostajajo krasni in prijazni ljudje. Narava je izjemna in upava, da bo ostala takšna čim dlje. Prav gotovo pa bodo v Nepalu vedno ostali divji, težko dostopni kotički, kjer se je čas ustavil. Vsem priporočava, da obiščejo to čarobno dezelo, se z nahrbtnikom podajo po kozjih stezah, se izgubijo po ozkih ulicah starodavnih mest, se nasmejijo z domačini, vriskajo z vsaj enega visokega hriba, skačejo čez potoke in pobožajo jaka.