Pulau Perhentian - mali morski raj

V kosteh sva začutila, da je spet napočil čas za morje. Občutek in dober glas naju je vabil na SV obalo, natančneje na Perhentian otoke. 

Republica de palma

Long Beach

Iz Melake sva odrinila nazaj v Kuala Lumpur, nato pa na vzhodno obalo. Prvotno sva načrtovala počasno pomikanje ob vzhodni obali od spodaj navzgor, vendar naju je že prvi dan vožnje prepričal, da to nima smisla. Pokrajina je milo rečeno dolgočasna, povsod nasadi (oljnih) palm ali pa opustošena polja, ki jih palme še čakajo. Za prenočevanje ter krajšanje poti sva se ustavila v Kuala Terengganu, mestu z veliko mošejami, gnilimi hoteli (vsi ponujano sobe na uro) in kičasto tržnico. Nisva uspela ugotoviti kaj točno si mesto želi biti, versko središče, trgovinski center ali, bog ne daj, celo turistična atrakcija. Naslednji dan sva jo urno popihala, imela pa več sreče kot pameti. Avtobus za Kuala Besut, od koder vozijo čolni do otokov, sva zamudila za 10 min, kar pomeni 3 ure čakanja na naslednji bus. Lokalni "taksisti" so naju hitro našli in ponudili prevoz za vsega 15 EUR (ca. 2 uri vožnje), pa še en par bi se pridružil. Račun je pokazal, da se splača. Za ca. 4 EUR po osebi smo se usedli v neoznačen avto in odbrzeli proti 100 km oddaljenemu pristanišču. Dostavljeni smo bili skoraj na pomol, v naročje taksistovega brata, ki je naše denarnice olajšal za dodatnih 70 RM (18 EUR) po osebi, kolikor znaša povratna karta za hitri čoln (dobesedno hiter, drveli smo preko 40 navtičnih milj na uro).

Samo še turisti manjkajo

V 40 min sva bila na malem otoku Perhentian Kecil, izbrani plaži Coral Bay in že pridno iskala solidno posteljo. Perhentian Kecil je manjši in lepši otok kot sosednji Perhentian Besar. Na Besarju so zgolj turistične kapacitete, na Kecilu pa je poleg turizma moč najti tudi lokalno ribiško vas. Kecil ima več plaž, največji sta Coral Bay in Long Beach, med sabo oddaljeni ca.10 min hoda skozi džunglo. Long Beach je bolj "žurerska" plaža, kjer se dobi najcenejše pivo na otoku za 7 RM (1,75 EUR). Naju ni pritegnila, ker je precej nasmetena, pa še lokalci zelo nevarno švigajo z hitrimi čolni (prav vsi imajo motorje z najmanj 75 KM!) med kopalci in "pristajajo" direktno med brisače. Pravo nasprotje je Coral Bay, prijeten zalivček, kjer je boljša izbira prenočišč, lepše skrite plaže brez lokalnih dirkačev. Tu so še potapljaški centri, par dobrih restavracij in tri trgovine. Nizek budget kot je najin, nama je tokrat omogočil osnovno sobico v bungalovu, očiščenemu verjetno nekje pred 3 meseci, s posteljo brez rjuhe.

Coral Bay

Najin novi prijatelj z vrta

Zadala sva si, da opraviva nadaljevalni potapljaški tečaj in pridobiva dovoljenje za potope do 30 m ter imava potem za nekaj časa mir s formalno potapljaško izobrazbo. Najprej pa sva si vzela en dan za pretegovanje na soncu, snorkljanje in plavanje. Snorkljanje na bližnji plaži je bilo fenomenalno, kristalna voda, reef sharki patruljirajo po grebenu, pisan ribji svet... Vsa navdušena sva naslednji dan šla še na poldnevni izlet, ki vključuje šest različnih lokacij. Plavala sva z orjaškimi želvami, spet videla grebenske morske pse (največji 1 m), ogromno večjih (papagajke!) in manjših rib(ic) ter krasne korale. Začele so nama rasti škrge. Družbo na čolnu so nama delali iranski študentje, v vodi nerodni da je kaj. No, če bi bila s Kitajci, bi bilo še slabše. Prvi stavek našega čolnarja je povedal vse: "Please, don't drown while snorkling".

Ena od skritih plaž

Izbrati pravi center ni lahka zadeva. Seveda so vsi "največji, najboljši in sploh frajerji", ampak po hitrem ogledu opreme, sva ugotovila, da jih je polovica pravih šalabajzerjev. V primerjavi z začetnim tečajem je teorije manj, poudarek pa predvsem na praksi. Tečaj zajema pet potopov, dva sta obvezna (globinski, navigacijski), ostale tri izbereš sam. Izbrala sva obisk velike (dolžina 94 m) potopljene ladje, ki je nekoč prevažala sladkor, vendar so bile razmere med potopom zelo slabe. 1-3 metre vidljivosti in močan podvodni tok, tako da sva zgolj pazila, da ne izgubiva inštuktorjevih plavuti pred nama. Po tej klavstrofobični izkušnji sva nadaljevala s spretnostnim potopom, kjer se ukvarjaš z lebdenjem, vzvratnim plavanjem, obračanjem na glavo in podobno. Zelo zabavno in poučno. Zadnji potop je bil fotografske narave in sva se preizkušala z podvodno fotografijo. Loviti ravnotežje nad koralami, obenem pa imeti mirno roko medtem ko riba beži stran od tebe, ni ravno enostavno. Bova pridno vadila v prihodnje.

Kiss

Krasni podvodni svet

Potapljaški styling

Potopi so naju vsak dan dobro izmučili, malo sva se še pogrela na soncu, zvečer pa navalila na hrano. Katera je najboljša restavracija (Ewan's place) na otoku, sva hitro ugotovila. Ribe na žaru, v omakicah ali a-la curry, vse neverjetno dobro, ob super postrežbi. Za pivo ni ostalo dovolj ringitov, k sreči sva še imela malo zalogo vietnamskega ruma.

Otok in otočani imajo povsem svoj ritem, ne glede na to kaj si želijo ali mislijo turisti. Življenje se začne ob 9h in nič prej. Kljub temu, da se prva runda potopov začne že ob 8.30, lahko zgodnji zajtrk dobite samo v enem hotelu (in ga kot zunanji gost veselo preplačate). Mantra otoka (kot še marsikje) je "lepo počasi in brez naprezanja". Na koncu sva se je še midva nalezla. 

Skoraj polna luna

Po treh dnevih na otoku, sva začela opažati čudno meglico nad morjem. Med TV novicami sva zasledila, da dim s Sumatre zaradi požiganja gozdov, vse hujši in že povzroča resne preglavice v Singapurju in na jugu Malezije. Melaka, kot tudi druge južne province, naj bi bile zaradi katastrofalnega zraka in vidljivosti takorekoč zaprte. Dim je viden povsod nad Malezijo. Indonezijski odgovor na pritožbe sosed je, da so v požiganje vpletena malezijska in singapurska podjetja. Pohlep ne pozna meja. Stanje se zaenkrat še nič ne izboljšuje, pomagala bi veter ali močan dež. Upava, da bo KL zdržal in da se nama ne podre plan leta v Jakarto čez 10 dni.

Z otoka odhajava navdušena nad tamkajšnjim podvodnim svetom in še vedno prijetno praznimi plažami. Morda se še kdaj vrneva. Za kratek dopust so kot naročeni.