O Phnom Penh-u sva od popotnikov slišala vse mogoče, od tega da je super žurersko mesto, do popolnoma nasprotnih kritik, da je blazno dolgočasno in brez prave vsebine. Ni bilo druge, kot da se še sama prepričava.
Sama pot je bila tudi tokrat nekaj posebnega, saj smo iz planiranih 6 ur potovanja, dosegli rekordnih 8 ur. Razlog: ena ura menjavanja počene gume. K sreči nas je okvara doletela v senci pod drevesi. Da pa je bila mera za ta dan še bolj polna, naju je po prihodu v mesto napadla tuk tuk mafija. Sva jih že vajena, ampak še vedno je težko ohraniti mirno kri. Imela sva ogledan hotelčič iz vodiča, vendar sva bila dostavljena na drug naslov z istim imenom. Seveda, sva to ugotovila, ko je bilo že prepozno. Cena uhuhu, sredi glavne party ulice in grooozna soba. Ker so bile opcije naokoli še dražje sva se sprijaznila z eno nočitvijo in že naslednje jutro zgodaj pobegnila na drugi konec mesta.
 |
| Dnevni utrinek |
 |
| Večerni make-up |
Prvi vtis o Phnom Penh-u ni bil najboljši. Večerni sprehod je razkril marsikaj. Glavni del mesta poln "barov" in "klubov" pred katerimi se razstavljajo zelo mlada dekleta. Na drugi strani pa ostarela zahodnjaška klientela, ki se nemalokrat brez zadržkov kaže v družbi takorekoč otrok. Ogromno je tudi beračev, invalidov in podobnih revežev, ki se poskušajo hraniti z ostanki na mizah dragih hotelov. Ena od temnih plati Kambodže.
 |
| Obrtnica |
 |
| Dostava kosila kamorkoli |
 |
| Cvetoči zobarski posel |
 |
| Rikšarji na kolesih - izumirajoča vrsta |
Želela sva si malo kulture in izbraževanja, zato sva se odločila za ogled nacionalnega muzeja in kraljeve palače. Nacionalni muzej je zelo skromen (čeprav obljublja drugače), ogledati si je mogoče predvsem kipce iz različnih obdobij kmerske zgodovine. Če ne bi bilo doniranih predmetov iz VB, Francije ali ZDA, bi bil muzej verjetno kar prazen. Dragotine so večinoma v tujih rokah.
 |
| Muzejska kravica |
Kraljeva palača je bila že malo boljša kar se razkošja tiče. Najbolj impresivna je bila srebrna pagoda, ki je tlakovana s 5000 srebrnimi ploščicami. V njej je možno videti ogromno zlatih in srebrnih kipcev bud, najbolj znan je 90 kg kip bude (Maitreja buda) okrašen z 9584 diamanti.
 |
| Kraljeva palača od zunaj |
 |
| Srebrna pagoda |
Težji del zgodovine sva si pustila za naslednji dan, ko sva obiskala zloglasni zapor rdečih kmerov Tuol Sleng oz. S-21. O Rdečih Kmerih je že bilo veliko povedanega. Zapor je nastal v prostorih nekdanje srednje šole sredi mesta. Učilnice so spremenili v celice in mučilnice, idiličen vrt pa prav tako opremili za namene mučenja. Telovadni pripomočki so postali natezalnica. V S-21 zaporu je v 4 letih delovanja med 1975 in 1979 izginilo ca. 20.000 ljudi, predvsem "nezvesti" kadri Kmerov. Bivanje v zaporu je preživelo zgolj 7 ljudi (po drugi verziji okrog 20), ki so uspeli preživeti zahvaljujoč uporabnim znanjem kot so slikanje, fotografija, popravljanje strojev... Obisk nekdanjega poslopja groze pusti globok vtis, čeprav je mogoče videti le gole stene in fotografije zapornikov. Stene še vedno nemo kričijo, krvavi madeži so še vidni. Nekaj podobnega lahko opazite tudi na obrazih srednje in starejše generacije Kambodžanov. Strahote še niso pozabljene, smeha in veselja je malo. Nekaj glavnih vodij rdečih kmerov še vedno ni obsojenih oz. so ušli z relativno milo kaznijo. Branijo jih najboljši ameriški, nizozemski in britanski odvetniki. Z nekdanjimi zločinci naj bi bila povezana tudi aktualna vodilna stranka CPP (Cambodia People's Party), kar pomeni da so Rdeči Kmeri samo malo zamenjali barvo in sprejeli doktrino kapitala. Enaka zgodba na različnih koncih sveta.
 |
| Tuol Sleng |
 |
| Zaporniški prostori |
Po vsem hudem sva potrebovala okrepčilo. Kambodža je idealna, če si želite preizkušati svoj kulinarični pogum. Restavracija Romdeng (sicer del
Friends International organizacije) je idealno mesto za kaj takega. Gre za restavracijo, ki izobražuje mladino z ulice in je zaradi svojih "karitativnih namenov" tudi zelo draga. Zamižala sva pri budgetu in si privoščila dobrote kot so ocvrte tarantele, amok z ribo, ipd. Zdaj že lahko rečeva, da sva navdušena nad kamboško hrano. Recepte že zbirava. Polni in raznovrstni okusi, velika izbira eksotike kot so kače, žabe, polži, žuželke, pajki, ipd. Žabice so super, tarantela pa po pravici povedano nima ravno okusa. Kot kak dlakavi čips.
 |
| Urška uspešno premaguje svoj strah pred pajki |
Kambodža je preplavljena z t.i. nevladnimi pomoč ponujajočimi organizacijami, ki so vse po vrsti iz tujine. Število le-teh je res impresivno. Vsi na veliko "pomagajo" in zbirajo sredstva, učinki pa so bog ve kje. Restavracij kot je Romdeng, je samo v Phnom Penh-u več kot 10. Kot sva opazila na licu mesta, vse skupaj bolj diši po izkoriščanju zastonj delovne sile. Pa še za pranje denarja je priročno.
Dva dni velemesta je bilo čez vrh glave dovolj. Naslednji cilj, tako težko pričakovan (že dva meseca ga čakava) - morje! Da vidimo, s čim se Kambodža lahko po morsko pohvali.
