Pred vstopom
v Laos sva imela velike učke polne pričakovanja. Obmejno mestece na Tajskem,
Chiang Kong, se je sicer izkazalo za prijeten postanek ob Mekongu, vendar sva
morala preko. Poizkusila sva se zriniti na prvo jutranjo rundo za prestop meje
in nekako nama je uspelo. Aaahhh, takoj čez mejo bolj sproščeno vzdušje, malo
priokusa ciganarije (sva jo na Tajskem takooo pogrešala) in prva župica je že
padla. Potem pa z busom na sever, v Luang Nam Tha. Vožnja do tja dih jemajoča,
tako glede razgledov, kot adrenalina. Vijuga za vijugo, poseljena vas pa nekje
ena na uro. Skupni čas vožnje štiri ure.
 |
| Pokrajina na severu Laosa |
 |
| Hribčki in doline |
 |
| Tržnica v Luang Nam Tha |
 |
| Še en pogled s tržnice: slavne laoške solatke |
Laos v
primerjavi s Tajsko je kot mali preskok nazaj v času. Ampak paše. Manj ljudi,
več divjine, manj prometa. Luang Nam Tha naj bi bilo zavarovano območje v
smislu nacionalnega parka z obilico možnosti za pohode in raziskovanje narave
(kajaking, kolesarjenje...). Več kot idealno za začetek potepa po
Laosu. Prvi dan sva izkoristila za kolesarjenje. Mestece je na ravninskem delu
z obilico zanimivosti v okolici (plemenske vasi, slapovi, riževa polja in
templji). Nadaljevala sva z 2-dnevnim trekingom skozi džunglo, ki je vključeval
tudi postanek in spanje v vasi plemena Khmu. Hja, na trekingu sva se dobro
spotila, videla nekaj džungle, ampak naš vodič je bil pa vesolje zase. »Bird«
in »bamboo« sta bili njegovi najbolj pogosti besedi, v vasi pa je hitro izginil
v lokalni masažni salon. Vas smo spoznali s pomočjo otrok, ki bi se v nedogled
igrali skakanje s kolebnico ali pa podajali žogo. Za jedačo pa je bilo več kot dobro, predvsem pa obilno poskrbljeno. Ratan juhica z bananininm cvetom skuhana v bambusu sredi džungle si zasluži čisto petko. Bila je zanimiva izkušnja, ampak našega nevidnega vodiča
smo morali zatožit, ker nam je vsem malo kravžljal živčke na poti nazaj. Pritožili
smo se na agenciji in s pomočjo argumentirane debate iztržili vračilo 25% vrednosti aranžmaja. Pri
40 EUR na osebo, ki jih plačaš za tak špas, bi pa res moralo vse štimat. Je pa
potrebno delati z Azjici v rokavicah, zelo mirno, saj je »loss of face« nekaj
najhujšega na njihovi vrednostni lestvici (posledice znajo biti zelo
nepredvidljive).
 |
| Dekleti plemena Khmu |
 |
| Pohod po džungli |
 |
| Pojedina v naravi, juha skuhana v bambusu |
 |
| Vaška šola |
 |
| Še vedno švicamo |
Naslednji
dan sva najela skuter in se odpravila na pot proti kitajski meji oz. mestecu Muang
Sing, oddaljenem od Nam Tha-ja 58 km. Sama cesta je zelo slikovita, saj
poteka skozi nacionalni park in se vseskozi dotika rek ali potokov. Najine
ritke so kar hitro ugotovile, da v Laosu ni heca. Ceste so občutno slabše kot
na Tajskem, polne lukenj in z makadamskimi presledki. Potrebna je obilica
previdnosti, saj znajo biti določeni odseki prav zahrbtni. Jure se je potrdil
kot motorist (malo pihamo na dušo) in ostala sva brez praske. Sam cilj Muang
Sing ni omembe vreden, saj je le razpotegnjena vas sredi riževih polj, ki služi
kot nekakšna vzajemna Kitajsko-Laoška kmetijsko trgovska cona. Kitajski vpliv
je vseprisoten. Večina napisov je najprej v kitajskih pismenkah, šele nato v
laoščini. Da o izsekanih gozdovih niti ne govorimo. Goloseki so strašni, tudi
na zaščitenem območju, ves les pa gre direktno
čez mejo. Laos definitivno pada na izpitu iz varovanja okolja, posledice
pa bodo daljnosežne za lokalno prebivalstvo.
 |
| Utrinki s poti v Muang Sing |
 |
| Utrinek nr. 2 |
Že prvi
pogled na podeželje razkrije, da Laosu ni z rožicami postlano. Hiše so večinoma
še vedno iz bambusa, na kolih, v vasi je ena pipa s tekočo vodo (ah, pa saj
imajo potok), otroci pa napol nagi skačejo okoli. Po vaseh sva imela velikokrat občutek, da sploh ne hodijo v šolo. Starši se v veliki meri
ukvarjajo s kmetijstvom ali pa nabirajo rastlinje za izdelavo metel. Rastlinje
nabirajo po strmih gozdnih pobočjih, sušijo ob cesti, nakar je potrebno še
krepko iztolči semena. Ena kila tega materiala se prodaja kitajskim trgovcem za
1000 kip-ov (0,1 EUR). Življenje ni lahko! Turisti so še najbolj enostaven vir
zaslužka. Vseeno morava omeniti, da v Laosu ni agresivne prodaje ali
pretiravanja v cenah kot na Tajskem.
 |
| Glavni na vasi |
 |
| Vaška idila |
 |
| Vsak dan je kot ponedeljek, bodoče metle na rami |
Laos se za
zdaj zdi kot destinacija po najini meri in se že veseliva poti naprej.
Naslednja postaja Nong Khiaw.
