Strniti vtise o Indiji je vse prej kot lahka naloga,
vendar nama notranji nemir pravi, da morava poizkusiti. Indija je raznolika in
ogromna ter vsekakor predstavlja velik zalogaj vsakemu popotniku. Dva meseca in
pol je bilo komajda dovolj, da sva povohala del severnih držav ter se na kratko
vrnila še na jug, ki sva ga obiskala pred 4 leti. Indija je dežela neštetih
razlik med ljudmi, verami, pokrajino... Je umetna britanska tvorba, ki je povezala
številna mala kraljestva. Njeni prebivalci imajo še vedno težave z razumevanjem
kaj naj bi indijska indentiteta sploh predstavljala.
 |
| Vrvež vsepovsod |
 |
| Bogate tržnice |
 |
| Zlati tempelj |
Razlika med severom in jugom je očitna že na prvi
pogled, glasno pa jo radi potrdijo tudi domačini. S je zgodba o nepregledni
množici ljudi, ki diha onesnažen zrak in tepta drug drugega v boju za
preživetje. Bihar, Delhi, Andra Pradesh, vse to so države, kjer se je sonce
sramežljivo skrivalo za temnim oblakom smoga. Konzervativna, slabo izobražena,
prepolna smeti, ki gorijo sredi cest, leži nekje na sredi tanke brvi nad
prepadom med množico revežev in peščico ultrabogatih. Moderna luksuzna
stanovanja, šoping centri, poslovne cone z bleščečih plakatov oglašujejo pravljico
o uspehu in napredku, med tem ko več kot 60% ljudi v okolici nima osnovne
infrastrukture ter lula in kaka na pogorišču smeti. Življenje na podeželju od
daleč izgleda idilično, dejansko pa vsakdanjiku dominirajo norme, ki se že 1000
let niso spremenile. Fevdalizem je še vedno prisoten (veliki lastniki zemljišč
pobirajo dajatve in ustrahujejo vaščane), prav tako vraževerje in verski
fanatizem. Položaj žensk je katastrofalen in žal ne samo na podeželju. Fenocid
(pobijanje ženskih zarodkov) je na S Indije zelo razširjen, ne gleda na kasto
ali mesto/podeželje. Ženske so finančno prekletstvo za vsako hindujsko družino,
saj sistem dogovorjenih porok še vedno zahteva ogromno doto (ki pa je uradno prepovedana)
s strani nevestine družine. V bogatem Delhiju se še pravočasno delajo splavi,
na podeželju tašče lastnoročno zadušijo in pokopljejo novorojene deklice. Tiste
ki preživijo, so deležne precej slabše izobrazbe kot fantje, bolj ali manj so zreducirane
na zastonj hišne pomočnice, ki po poroki postanejo last moževe družine. Vse to
seveda vodi v naraščanje razlike med številom moških in žensk. Indijsko
povprečje se približuje razmerju 60/40 v korist moških. Nesorazmerje pri
novorojenčkih je še večje, zlasti na S. Samo nekateri (ponavadi izobraženci
srednjega sloja) se zavedajo nevarnosti takšnih razlik, ki lahko vodijo k naraščanju
agresije med moškimi, razpadanje družbenega sistema (družina je v Indiji
strašno cenjena stvar) in dodatnih pritiskov na ženske, nenazadnje pa v upad
rodnosti v prihodnosti (kar za Indijo ne bi bilo tako slabo). Na ulicah Delhija
je le malo žensk, še manj na metroju, kot da bi bile izključene iz javnega življenja
ali pa enostavno preveč prestrašene za hojo naokoli. Religija goreče brani
staro »tradicijo« in je še vedno bolj glasna kot ženske aktivistične skupine.
Na pomoč politike pa tako ali tako ni za računati. Žal se morajo zgoditi
smrtonosna posilstva, da se pritegne pozornost javnosti in začne debatirati o
pravicah in spoštovanju žensk. Res je na svetu veliko držav, kjer je situacija
še slabša, vendar imajo po drugi strani Indijci o svoji »napredni največji
demokraciji na svetu« rožnato obarvano mnenje, ki ima z realnostjo malo
skupnega.
 |
| Prijatelja |
 |
| Ogrožena vrsta |
 |
| Verske blaznosti ne manjka |
Na jugu Indije je skoncentrirano največ bogastva,
ljudje pa so bolj sproščeni, bolj izobraženi in odprti. Severnjaki jih seveda
ne marajo. Kar nekajkrat so jih naši sogovorniki s severa označili za
neprijazne, negostoljubne in celo kar grozne. Nama se ni zdelo tako. Jug se
lahko pohvali z rastočimi gospodarskimi središči: Mumbai, Bangalore in Chennai.
Izobrazba je boljša (preko 90% pismenost, med tem ko je ta na S okoli 60%),
razmerje med spoloma bolj enakomerno (malce iz preteklosti - oblike matriarhata
v Kerali, večjega deleža kristjanov...), zaposlenost višja, smeti je občutno manj,
vlaki manj zamujajo, klima pa je bolj prijetna. Jugu gre tudi zgodovinska
prednost. Kakorkoli se grozno sliši, ampak britanska kolonialna roka, ki je na
koncu dirigirala iz Bombaya, je južnim Indijcem zapustila dobre šole, dobre
železniške povezave in malce več občutka za red. Revščina sicer ostaja, vendar
v manjšem obsegu, potisnjena v slume ali na rob podeželja. Mlajša generacija
srednjega sloja je povsem enaka vrstnikom širom po svetu, z enakimi željami po
dobri službi, enakim stilom oblačenja, IPhonom in Facebook računom. Poslušajo
hip hop, edino Bollywoodske akcijske komedije so še vedno bolj popularne kot
Hollywoodska produkcija. Indijci ne marajo realnosti, bog ne daj žalosti ali
drame na filmu. »Če že plačam drago karto, potem se moram sproščeno zabavati
vsaj 2 uri in pol, mora se plesati, peti in pokati.« To nama je lepo razložil najin
bangalorski gostitelj, sicer strašno inteligenten in visoko izobražen poba v
zgodnjih 30ih. Lepo nama je razložil še eno stvar in sicer, zakaj se je odločil
za »arranged marriage«. Večina porok v Indiji je še danes takih, med vsemi
kastami in sloji, le da se v višjih slojih sklepajo malo kasneje kot v
preteklosti, po 25-tem letu. Le kateri moški se ne bi branil poslovne pogodbe,
ki mu zagotavlja lep profit (dota kot je avto in stanovanje s strani žene),
obenem pa vso odgovornost izbire nosijo njegovi starši. Ljubezen je za na filme
in za v bordele. Na drugi strani nama bo ostal v spominu mlad par z otrokom, ki
sva ga srečala na železniški postaji v Lucknowu. Vsa ponosna sta z velikim
nasmeškom v borni angleščini povedala, da sta se poročila iz ljubezni. »Imate
pri vas tudi takšne poroke?« ju je še zanimalo.
 |
| Čisto prava kobra |
 |
| Čudovita Kerala |
 |
| Verske toplice |
Mimo kast ne gre. Kastni sistem je v Indijcih tako
močno zakoreninjen, da še vedno slepo volijo na ta način (in tako nastanejo
cele politične dinastije), se osladno prilizujejo tistim na višjem rangu in
vihajo nos nad nižjimi kastami. Kot da si prav želijo družbenega tlačenja. Službe
v javni upravi so vnaprej rezervirane, prav tako vpisna mesta na nekaterih
šolah. Celo pri registraciji v hotelih je potrebno navesti kasto.
 |
| Tropska plaža |
 |
| Tempeljska erotika |
 |
| Bodočnost? |
Iz temnejših strani Indije na tisto ta pravo, žarečo
in živo, zakaj sploh obiskati Indijo? Indija je čarobna krogla v kateri se
skriva celotna človeška narava v skoraj vseh svojih zgodovinskih stadijih.
Nikjer drugje ni tolikšne raznolikosti, pisanosti, tisočletja starih norih ritualov,
palete različnih obrazov, intenzivnih vonjev, okusov ali množice ljudi. Indija
je napad na vsa čutila, sploh takrat, ko jo obiščete prvič. Kljub
modernizaciji, novim cestam, metrojem in starim stricem oboroženimi z dvema
telefonoma, se človeku še vedno pogosto zazdi, da se je s časovnim strojem
popeljal nekaj 100 let nazaj v povsem drugo vesolje. Zgodovina je neverjetno
bogata, palače, templji, stara mesta, spomeniki in grobnice so raztreseni po
vsej državi. Pravi raj za ljubitelje zgodovine, materiala pa za več let
ogledovanja in raziskovanja. Povsod po Indiji boste naleteli na dobre in
prijazne ljudi, ki vam bodo nesebično pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi
smeh vam ne uide, saj imajo Indijci prav posebno vrsto humorja. In nenazadnje,
v Indiji sva se počutila čisto varno. Z uličnimi prevaranti že znava
obračunati, kaj hujšega pa naju ni doletelo. Policaji so šli v lov za torbo, ki
sva jo pozabila na avtobusu in nama jo vrnili v roku 2 ur. Neverjetno, ni kaj. In
da ne pozabiva pestre narave, od puščav, Himalaje, močvirij, do morja in
rajskih plaž. Za prihodnjič nama je še veliko ostalo. Prav tako naj za
prihodnjič ostanejo še nenapisane strani indijskih vtisov.
