Penang, ljubkovalno mu rečejo "biser orienta" (še eden izmed mnogih), je otoček ležeč ob SZ malezijski obali. Pravzaprav ni več pravi otok, saj ga s celinskim delom povezujeta kar 2 dooolga mostova. Georgetown je glavno središče otoka, obenem pa tudi eno najbolj razvitih in ekonomsko uspešnih mest v Maleziji. Kako tudi ne, na njegovem dvorišču poteka ena najbolj pomembnih pomorskih poti na svetu, na veliko trguje, gre se turizem in še malo kulture. Plaže pozabite, tukaj je obala zapolnjena z nebotičniki.
 |
| Turistčna križarka v ozadju pristanišče |
Kaj za vraga potem sploh vleče ljudi v Georgetown? Stari del mesta s pestro arhitekturo, trgovinicami in Hrana z veliko začetnico, vse kar povprečnemu azijcu predstavlja idealno preživet konec tedna. Ostali popotniki so nama dobesedno svetovali: "You should eat your way through Penang". Kar sva tudi storila. Malo sva bila v skrbeh ali bova zdržala vikend naval, ki so ga napovedovale kolone avtomobilov. Promet je največja nadloga za turiste, ker kolonam ni videti konca vse do večera. Situacija se znatno izboljša na stranskih ulicah.
 |
| Spomenik nizozemskemu advokatu, ki jih je rešil kolonizatorjev |
 |
| Svetilnik |
Penang je kot ostala Malezija kalejdoskop kultur in ima zelo pestro zgodovino. Malezijci so naselili otok v 12 stoletju in pregnali staroselce, ki so živeli tam od pradavnine. Zadnja vas staroselcev se je obdržala do leta 1920. Malezijci so sprejeli islam in začeli trgovati s Kitajci. Penang se je vedno bal Tajcev (takrat Siama) zato je shah Sultan Abdullah Mukarram Shah konec18. stoletja odločil, da sklene vojaško - trgovsko zavezništvo z Britanci. Ti so v mesto pripeljali Indijce kot glavno delovno silo za svoje gradbeno- industrijske projekte. Posledično lahko danes v mestu obiščemo Chinatown in Little Indijo in za trenutek se ustvari iluzija, kot da si dejansko v drugi deželi. Vsi ki nimate poguma za ta pravo Indijo, lahko podoživite delček njene kontrolirane oblike na ulicah Penanga. Lahko zavijete celo v Bollywood kino ali si nakupite zalogo sarijev, zapestnic in zlatnine.
 |
| Najstarejša indijska mošeja v mestu |
 |
| Little India |
 |
| Biznis laufa |
Vse skupaj naju ni preveč impresioniralo, ker je kolonialni miks postal že stalnica v vseh večjih malezijskih mestih. Najin fokus se je zato preusmeril na iskanje perfektnega prigrizka in najboljšega food marketa za večerjo. Hrane je na pretek v najbolj domiselnih kombinacijah, na izbiro so tako vrhunske restavracije kot odlična ulična hrana. Indijci, Kitajci in Malezijci tekmujejo med sabo za naklonjenost domačih in tujih gurmanov, konkurenca je neizprosna. Posledično je hrana vrhunske kakovosti na razpolago po zelo dostopnih cenah. Z radostjo sva čakala na vsak naslednji obrok in kar obžalovala dejstvo, da imava samo en samcat želodec.
 |
| Kitajski element |
 |
| Hiša kitajskega tajkuna preurejena v muzej |
 |
| Kmalu bo kosilo... |
Zjutraj so prvi v akciji Indijci, edini ki nudijo hrano pred 10. uro dopoldan. Mastila sva se z rotiji, murtabaki in dosami, zraven pa pila izvrsten ingverjev čaj. Tekom dneva so glavne klasične restavracije, Kitajci ponujajo ocvrte race in svinjino, čemur so najbolj naklonjeni lokalni penzionisti. Ob 11. uri dopoldan sva že opazovala dolge vrste pred vhodi v lokale. Najdaljša vrsta, najboljša hrana, ali kako že gre to. Za večerni finale se odprejo t.i. food marketi, večerne tržnice s celotnim spektrom domače in mednarodne kuhinje. Tržnic je veliko, najbolj hvalijo Air Itam, midva pa sva se zadovoljila s tisto najbljižjo v starem delu mesta. Na enem mestu se lahko dobijo lokalne specialitete, ribe z žara, japonski sušiji, kitajske, indijske, tajske poslastice in nepogrešljive zahodnjaške packarije kot so pizze ter hamburgerji. Koncept je zelo preprost, zasedeš oštevilčeno mizo, potem pa pošlješ prijatelja/partnerja na lov za dobrim obrokom. Malo sva si zmišljevala in naročevala jedi z različnih stojnic. Penanška znamenitost Char Kuay Teow, praženi riževi široki rezanci z rakci, klobasicami, kalčki, sojino omako in še čim (v bistvu zelo podobni nekaterim variantam tajskega pad thai-a) si zaslužijo vso pohvalo. Ribe so lepo zapečene in izdatno premazane s takšno ali drugačno omako, škampi in lignji prav tako. Odlična izbira so tudi popiah (variacija spomladanskih zvitkov), pečena raca ali svinjina, kakšen od goreng-ov (variacije na temo riž), pa da ne pozabiva juh a-la laksa. Ko tole piševa, sva spet lačna.
 |
| Nočna tržnica |
 |
| Kitajski cmočki |
It's all about food, to je Penang in prav zaradi hrane sva vesela, da sva ga obiskala. Ob višjem budgetu, bi se zlahka za kak teden ali dva posvetila tudi globjim kulinaričnim analizam. Upava, da bo gurmanskih momentov na poti še veliko. Polnih želodcev zaključujeva potepanje po Maleziji in se pripravljava na naslednji velik zalogaj, Indonezijo.
