O slavnih 4000 otokih se veliko govori. Nekateri popotniki vzdihujejo za njimi zaradi lepote in spokojnosti, drugi zaradi neprespanih noči. Vredno jih je obiskati zaradi edinstvenega vzdušja, ki ga drugje v Laosu ni mogoče najti. Otočani so prijazni, ležerni in nasmejani.
 |
| Rečna idila |
Večina otočkov se na Mekongu pojavi le v sušnem obdobju, nekaj pa je tudi večjih stalno poseljenih. Glavni otoki so Don Khong, Don Det in Don Khon. Slednja veljata za obvezno postajo utrujenih udeležencev na žurerski poti med Laosom in Kambodžo. Otoki so poznani po rečnih delfinih, ki pa jih je iz leta v leto manj. Zahvala gre predvsem uporabi pesticidov ob Mekongu. Trenutna številka se giblje okoli 20. Omeniti je potrebno še impresivne Khone Phapheng slapove na Mekongu, glavno oviro, da bi bila reka plovna vse do Kitajske. Francoze so precej jezili in so jih neuspešno skušali premostiti z ozkotirno železnico med Don Det-om in Don Khon-om.
 |
| Osvežitev tudi za bivole |
 |
| Vaški tempelj |
 |
| Kolesarska pavza |
 |
| Riževa polja |
Največjega izmed otokov, Don Khong-a, sva obiskala tudi midva. Otok meri 18 km v dolžnino in 8 km v širino, ima več vasi, obdelana polja in močno ribiško tradicijo. Poudarek ni na turizmu, zato je na otoku več možnosti za doživetje pristnega Laosa. Najlažje je to storiti, če si najameš kolo ali skuter ter ga raziščeš po svojih željah. Zahvaljujoč vikendašu, nekdanjemu laoškemu predsedniku, so ceste v dobrem stanju. Midva sva se za en dan usedla na kolo in prekrižarila otok po dolgem in počez. Pozdravljanju s strani domačinov ni in ni konca, pelješ se mimo riževih polj, se umikaš kravam, volom in kuram, hladi te prijetna rečna sapica, v malih obcestnih kolibah pa se ohladiš z ledenim pivom. Vmes Jure zaigra še "nogometno odbojko" z domačini. Če to ni milina. Zvečer pa na izvrstno ribo na žaru. Na tak način se da na otoku preživeti kar lepo število dni. Midva sva si privoščila le dva dni, toliko da nabereva novih moči za Kambodžo.
 |
| Žoga povezuje |
 |
| Razigrani otroci |
 |
| Hiške na vasi |
