Draga severna Indija, saj je bilo zanimivo in posebno,
ampak najina pljuča so bila že krepko zapolnjena s smogom, pa še vedno bolj
premražena sva se zbujala. Za zadnjo indijsko tretjino sva želela spet obiskati
jug, Karnatako in Keralo. Za slovo sva morala še malo trpeti po severnjaško.
 |
| Gandhi s plaže v Malpe-ju bi se razjokal nad Patno |
Let v Bangalore sva imela iz Patne, prestolnice
Biharja, oddaljene iz Varanasija 6 ur vožnje z vlakom. Zdelo se je enostavno. Ugnezdila
sva se na prepišni nočni vlak (žal dobila le še sleeper) in ob poslušanju dolge
žolčne debate sopotnikov ob 3h zjutraj prispela v Patno. Utrujena in prezebla
sva se namenila v enega od mnogih hotelov, da si nabereva moči do večernega
leta. Nekaj metrov stran od postaje, na ulici polni bleščečih neonskih reklam
za hotele in trgovine, sva najprej zarila v globoko blato. Zatem sva se spotaknila
ob velik kup smeti in ugotovila, da so ulice blizu podobam postapokaliptičnega
filma. Sem ter tja kakša porušena zgradba, razdejane električne žice, smodeče
smeti in glavne ulične frajerke - podgane. Samo čisto posteljo sva si želela,
pa je bilo tudi to preveč. Hodila sva od hotela do hotela, pa venomer naletela
ali na smešno visoko ceno (3000 – 4000 Rs) ali pa so nama odkrito dali vedeti,
da tujcev nočejo. Po številki 15 je stvar postala že malce sumljiva. Kaj za
vraga se dogaja v Patni? Spomnila sva se na nedavne težave z Maoisti (bomba tu
in tam) in se resignirano vrnila na železniško postajo. Skupaj z množico
domačinov sva šklepetala z zobmi in čakala na jutro, da se odpeljeva direktno
na (bolj prijazno) letališče. Prizori na železniški postaji so bili razred
zase. Lulanje in kakanje sredi perona le meter stran od spečih ljudi se je poleg
klasičnega smetenja zdela normalna stvar tako mladim kot starim. Ure so se nama
vlekle kot še nikoli do sedaj. Ob 7h zjutraj le megla za pozdrav. Odbrziva na
letališče, kjer naju čaka še ena klofuta za najin zahodnjaški ego. Letališče se
odpre ob 9h, do takrat pa lahko zmrzujeva na parkirišču. Ob 9h nama spet ni
uspelo v letališke prostore, ker so se varnostniki odločili, da vas spustijo v
zgradbo šele 2 uri pred vašim letom. Zagnala sva vik in krik, odkorakala proti
direktorjevi pisarni (ki prične z delom itak šele ob 11h) in po eni uri le
dosegla, da sva se lahko namestila na prazne sedeže znotraj letališča. Čudoviti
dan v Patni.
 |
| Veselo trgovanje na tržnici v Mysore-ju |
V Bangaloreju sva si globoko oddahnila. Namestila sva
se v Mass Residency-u pri najinih prijateljih že izpred 3 let in 2 dni le
lenarila v užitkih civilizacije. Bangalore je noro hitro razvijajoče mesto, ki
ga napaja IT speed. Mladi iz vse Indije prihajajo sem v želji po dobri
zaposlitvi. Množica novih steklenih kolosov, shopping centrov, restavracij in
zabavišč daje povsem drug vtis o Indiji. Kar pa je najlepše, Bangalore je
(skoraj) čist, pojavilo se je celo modro nebo. Imela sva še to srečo, da sva
bila nameščena v zelenem nobel delu mesta. Poslovila sva se z mini slovensko večerjo
za najine gostitelje.
 |
| Večerja |
Mesto Mysore je bila najina naslednja postaja, kjer se
nama je pridružil še Juretov bratranec Bor. Dva tedna se bomo skupaj potepali
po jugu. Mysore je kraljevsko mesto s slavno palačo, poznano po svojih
praznovanjih (Dasara), ekscentričnem princu (politik in modni kreator je žal
preminil ravno nekaj dni po našem obisku mesta), svili, sandalovini, sladicah
in še čem. Turizem je zato glavno gonilo ekonomije. Središče mesta je prijetno
majhno, hrana odlična (še posebno dose) ljudje pa sproščeni in prijazni. Zavili
smo v palačo, na tržnico, v park in dneva sta hitro minila. Želja po morju je
bila vse močnejša in zdelo se nam je, da ga že vohamo v daljavi.
 |
| Palača v Mysore-ju |
 |
| Barve, barve |
 |
| Morje rumene |
Več kot tri mesece brez morske vode, to se nama v tem
letu še ni zgodilo. Naša prva indijska plažna postaja ima ime Udupi in leži na
jugu Karnatake. Natančneje povedano, plaža je 4 km stran v Malpe-ju, dobro
povezana z lokalnim busom. Udupi je poznan po templjih posvečenih Krišni in
odlični vegetarijanski kuhinji. Nas je zanimala predvsem plaža, dolga peščena
kača, obdana s kokosovimi palmami. Morje ni nič posebnega, rahlo valovito,
motno zaradi peska, z nekaj otočki na obzorju (eden od njih je St. Mary's
island). Na glavnem delu plaže se med stojnicami gnete domača mularija in hindujski
romarji, kilometer ali dva stran pa že lahko najdete popolni mir. Sem in tja
pride mimo kakšen radovednež (kopalke delajo svoje), vendar nam zleknjenim v
senčki pod palmami nič ne pride do živega. Do morske hrane nam ni uspelo priti,
zato pa okusimo najboljše vegetarijanske variacije do sedaj na najini poti po
Indiji.
 |
| Malpe beach |
 |
| Ko se snema reklama na plaži |
 |
| Vrvež v Malpe-ju |
 |
| Krišna tempelj v Udupi-ju |
 |
| Albinska družina |
Iz ležernega Udupija se premaknemo v še bolj ležerni
Kannur, obmorsko mesto na severnem delu Kerale. Čaka nas domač hotelčič na rajski
plaži daleč od mesta. Plaža je popolna, peščena, obrasla s palmami, prazna,
niza se zaliv za zalivom. Turizma takorekoč ni, kar je tudi eden od razlogov,
da je plaža tako spokojna. Kraj je večinsko muslimanski in sončenje na plaži v
kopalkah za ženske odpade. Urška se malce namrgodi, vendar izzivanje temperamentnih
verskih mož ne bi bilo ravno pametno. Domača hrana, viseča mreža, sončna terasa
s pogledom na morjem ter zvok valov so več kot dovolj, da se vsi zadovoljno
ovijemo v brezskrbno »poletno« razpoloženje. Zima je daleč.
 |
| Ribiči v Kannurju |
 |
| Kannur beach |
 |
| Nogomet za konec dneva |
 |
| Romantika |
Nadaljevali bomo v podobnem slogu. Naslednja postaja
Kochin, Backwaters in plažeeeee.
