"Če ne greš v Ubud, potem nisi videl pravega Balija!" nama je že pred vkrcanjem na trajekt na javanski strani vsa navdušena razlagala britanska sopotnica. Le kdo si ne bi želel spoznati "ta pravega", samo da je tudi tukaj treba imeti v mislih, da so okusi srca zelo različni. Torej, iz Lovine sva se odpravila v Ubud.
 |
| Izginjajoča tradicija |
Mesto naj bi se razvilo po zaslugi hindujskega duhovnika Rsi Markendya z Jave, ki je v 8. st. na lokaciji Ubuda našel idealno mesto za meditacijo in tempelj. Kasneje so se v okolici parkirali različni veljaki in vladarji, bežeči pred islamskim valom z zahoda. Bali je iz tega razloga tudi danes ostaja bolj hindujski kot sosednji otoki.
 |
| Tempelj |
 |
| Jutranje posvetilo bogovom (ponavadi pred hišnim vhodom) |
Danes je mesto središče turizma na Baliju. V mestne ulice jim je uspelo stlačiti neverejetno število prenočišč, trgovin, barov, restavracij, ateljejev, SPA salonov... Ker prostora zanje slej ali prej zmanjka, so hoteli in spremljajoča navlaka zasedli še okoliška riževa polja. Premikanje po cesti je zelo počasno, hoja po pločnikih ali ob cesti pa počasna in nevarna skupaj. Turistov je veliko, domačinov tudi, vmes pa klasični kaos. Ubud prodaja t.i. balijsko kulturo, ki skuša že prav boleče bosti iz vsake opeke, trgovine in vsake galerije. Plesne in lutkovne predstave 3x na dan, koncerte, ipd. Glede na to, da sva imela na Javi in drugod po Baliju priliko prisostvovati pristnim lokalnim ritualom z glasbo in plesom, se je tovrstvna ponudba Ubuda zdela kot slaba kopija. Lahko bi ga opisala tudi kot tematski šoping center, ker to dejansko tudi želi biti. No, ampak na visoki ravni, da ne bo pomote. Sem in tja v mesto vendarle zaidejo tudi svetovne zvezde, ki pridejo na svoj skriti vikend sredi hribčkov ali na pomlajevanje v enega najdražjih hotelov na svetu.
 |
| Zanimive strehe |
 |
| Vseprisotni kipi hindujskih božanstev |
Nisva se dobro počutila, pa še vreme nama ni čisto nič pomagalo k boljši volji. Za nakupovanje nisva bila zainteresirana, ko pa vidiš že deseto rezbarsko delavnico ali slikarski atelje, postaneš pa neobčutljiv tudi za umetniške dosežke. Turističnemu prebujenju Ubuda botrujejo povsem dobromisleči umetniški vzgibi zahodnjaških umetnikov kot je Walter Spies, navdušencem nad balijsko umetnostjo in kulturo na sploh.
 |
| Rezbarska delavnica |
 |
| Izdelovanje betonskih kipov za templje je velik biznis |
Kaj nama je bilo všeč? Hrana sigurno spada zraven. Privoščila sva si prašička v Ibu Oka restavraciji (se je podražila, ampak se splača) in obiskala warung (lokalna "gostilna") ali dva. Uživala sva v sprehodih po zadnjih riževih poljih in zgubljanju po stranskih ulicah. Goa Gajah svetišče ima zanimive in nevarne potke po džungli do skritega templja in potoka. Priporočala bi tudi najem skuterja za potep po širši okolici, saj se lepota Balija skriva v njegovi košati zeleni notranjosti. Ljudje so prijazni in ponosni na svojo kulturo, kar je zelo pohvalno, vendar upava, da bodo tudi slej ali prej spregledali, da jim lepota otoka polzi iz rok ob takem turističnem tempu in povsem nereguliranih novih gradnjah.
 |
| Odojek po balijsko |
 |
| Goa Gajah |
 |
| V sarongu skozi džunglo |
Iz turbo Balija se odpravljava k sosedom na Lombok. Upava na malo več miru in nove dogodivščine.
