Najina pričakovanja pred
odhodom v Mjanmar so bila res velika, uresničila so se le deloma. Mjanmar naju
je kar malo razočaral in opomnil, da je treba ostati na realnih tleh. Država je kompleksna, saj so razlike med
revnimi in bogatimi, etničnimi skupinami in različnimi verami zelo velike, eksplozivne,
po drugi strani pa tudi očarljive. Informacije o dostopnosti krajev se menjavajo
iz meseca v mesec in so pogosto
nasprotujoče (eden linkov z bolj svežimi informacijami kam lahko greste). Občutek, da ti je kot tujcu v več kot pol dežele prepovedan
vstop, ni ravno spodbuden in marsikoga odvrne od potovanja. Na direktno
vprašanje zakaj tako, bodo domačini kot iz topa izstrelili odgovor, da je vlado skrbi za varnost turistov. Po kozarčku ali dveh, v varnem zavetju mize v
zadnjem kotu, boste dobili drugačen odgovor.
 |
| Taksista |
Država je res ogromna in ima
slabo prometno infrastrukturo. Morda se je velja lotiti po odsekih, v
nasprotnem primeru se ni mogoče izogniti dolgim avtobusnim vožnjam. Mjanmar skorajda
ni več destinacija za popotnike z nizkim budžetom kot je bil najin, saj so cene
prenočišč zelo navite. Obisk med polno sezono (dec/jan) iz vidika prenočevanja
odsvetujeva. Cene se trenutno dvigajo najmanj 30% na leto in ta trend naj bi se
nadaljeval še kar nekaj časa. V letošnjem decembru Mjanmar gosti še SEA Games in je pričakovati pravo norišnico. Kar zameriva Burmancem je dejstvo, da so
pri določanju cen zelo diskriminatorni (niso pa edini). V primerjavi z domačini
kot tujec plačuješ 15x več za prenočišča, 4x več za železnico, 2x več v
nekaterih restavracijah itd. Začeli so tudi z majhnimi turističnimi prevarami,
tako da je potrebno venomer ostati na preži, cene preverjati vnaprej in se dosti pogajati. Zaenkrat obisk tujcev
skokovito narašča, kaj se bo zgodilo z njihovim turizmom, ko bo »vau« efekt
mimo, pa bo zanimivo videti.
 |
| Moderni buda |
V državi vlada samo
navidezen mir, državljanska vojna je resna in konstantna grožnja. Etnična slika
Mjanmara je zelo pisana in priročna za spodbujanje konstantnih trenj med
skupinami. Domačini priznavajo, da jih je strah in da domača ulica ni več
prostor sožitja. »Vam turistom ne bo hudega, vsi vam bomo pomagali, če boste
potrebovali pomoč. Med nami samimi ni tako, težav je veliko«, na kratko opiše stanje v državi
mladenič, doma z juga. V nasprotju z
večinskim prepričanjem lokalcev, meniva, da bo »demokracija« deželi prinesla
več slabega kot dobrega. Takšni in drugačni investicijski jastrebi so že na
preži, korejski, japonski, tajski, pa tudi »zahodni« poslovneži so opaženi
vsepovsod. Kljub temu, da tujci nimajo dovoljenja za kupovanje nepremičnin, so
le-te zelo zaželjena roba. Pogovarjala sva se skupino Korejcev, ki so prišli v
Yangon po nakup nekaj hiš in zemljišč. Ni problema, vse se da, vojaška hunta
zaračuna le nekaj dodatne podkupnine.
 |
| Da vam ni potrebno po stopnicah za vsako malenkost |
Velik del prebivalstva je povsem
brez izobrazbe in je lahka tarča nestrpne politične propagande, izkoriščanja in zlorab. Zlasti severne "zvezne" države kot so Šan in Kačin, bogate z naravnimi bogastvi, imajo dovolj bamarske diktature in želijo na svoje. Po drugi strani pa sta ti dve državi pod močnim vplivom lokalnih političnih oz. vojaških
vodij, ki se financirajo iz večinoma nelegalnih dejavnosti (opij, amfetamini,
smaragdi, zlato...) in jim je blagostanje njihove regije zadnja briga. Žrtve so ponavadi kmetje, ki se nehote znajdejo med ognjem "uradne" in lokalne vojske. Ko bo v
državi dopuščena možnost večje avtonomije posameznih pokrajin, se bodo želje po
odcepitvi od mjanmarske federacije samo povečevale. Vojaška hunta mirne
odcepitve verjetno ne bo dopustila. V bližnji prihodnosti lahko zadiši po
jugoslovanskem scenariju. Upava, da se motiva.
 |
| Mali in še manjši |
Noben od krajev na naju ni
naredil res globokega vtisa, razen Yangona, ki je dinamično multikulturno mesto in te prevzame
na svojevrsten način. Deloma je kriv termin najinega obiska, saj je april
najbolj vroč in prašen mesec v letu, tako da je v večjem delu države neznosna
vročina in huda suša. Največ k pozitivni izkušnji prispevajo ljudje. Tako prijazne domačine sva srečala samo še v
Iranu. Ljudje so radovedni, sami iščejo stik in vedno vrnejo nasmeh. Druženje z domačini nama je bilo v velik užitek in je odtehtalo vse negativne plati
potovanja. Se je pa potrebno zavedati, da so pogosto nadzorovani in se jih ne
sme postavljati v neroden položaj s političnimi debatami. Ni težko najti družbe
in pogosto sva se morala opravičevati, da je pozna ura in je potrebno iti spat.
V Mjanmaru se pijeta odličen viski in rum. Po vseh mesecih cenenega pocukranega
azijskega popa, je bila mjanmarska glasba pravi balzam za ušesa. Končno malo
roka in udarnih etno ritmov.
 |
| Konj čuvar |
Ker poznava že nekaj trikov
in sva veliko noči preživela na avtobusih, sva skozi mesec povprečno porabila
18 eur na dan na osebo. Z manj bi šlo zelo težko, z bolj debelo denarnico, pa
si lahko privoščite res posebne avanture, od križarjenja po neokrnjenih južnih
otokih, do odkrivanja skritih džunglskih poti na severu. Po pričevanju
nekaterih popotnikov, denar odpira tudi zaprta območja.
Mjanmar se zelo hitro
spreminja in je treba pohiteti z obiskom, če si želite ujeti še zadnje vzdihljaje raznolikosti in pristnosti.
