Za slovo od Mjanmara

Najina pričakovanja pred odhodom v Mjanmar so bila res velika, uresničila so se le deloma. Mjanmar naju je kar malo razočaral in opomnil, da je treba ostati na realnih tleh. Država je kompleksna, saj so razlike med revnimi in bogatimi, etničnimi skupinami in različnimi verami zelo velike, eksplozivne, po drugi strani pa tudi očarljive. Informacije o dostopnosti krajev se menjavajo iz meseca v mesec in so pogosto nasprotujoče (eden linkov z bolj svežimi informacijami kam lahko greste). Občutek, da ti je kot tujcu v več kot pol dežele prepovedan vstop, ni ravno spodbuden in marsikoga odvrne od potovanja. Na direktno vprašanje zakaj tako, bodo domačini kot iz topa izstrelili odgovor, da je vlado skrbi za varnost turistov. Po kozarčku ali dveh, v varnem zavetju mize v zadnjem kotu, boste dobili drugačen odgovor.

Taksista

Država je res ogromna in ima slabo prometno infrastrukturo. Morda se je velja lotiti po odsekih, v nasprotnem primeru se ni mogoče izogniti dolgim avtobusnim vožnjam. Mjanmar skorajda ni več destinacija za popotnike z nizkim budžetom kot je bil najin, saj so cene prenočišč zelo navite. Obisk med polno sezono (dec/jan) iz vidika prenočevanja odsvetujeva. Cene se trenutno dvigajo najmanj 30% na leto in ta trend naj bi se nadaljeval še kar nekaj časa. V letošnjem decembru Mjanmar gosti še SEA Games in je pričakovati pravo norišnico. Kar zameriva Burmancem je dejstvo, da so pri določanju cen zelo diskriminatorni (niso pa edini). V primerjavi z domačini kot tujec plačuješ 15x več za prenočišča, 4x več za železnico, 2x več v nekaterih restavracijah itd. Začeli so tudi z majhnimi turističnimi prevarami, tako da je potrebno venomer ostati na preži, cene preverjati  vnaprej in se dosti pogajati. Zaenkrat obisk tujcev skokovito narašča, kaj se bo zgodilo z njihovim turizmom, ko bo »vau« efekt mimo, pa bo zanimivo videti.

Moderni buda

V državi vlada samo navidezen mir, državljanska vojna je resna in konstantna grožnja. Etnična slika Mjanmara je zelo pisana in priročna za spodbujanje konstantnih trenj med skupinami. Domačini priznavajo, da jih je strah in da domača ulica ni več prostor sožitja. »Vam turistom ne bo hudega, vsi vam bomo pomagali, če boste potrebovali pomoč. Med nami samimi ni tako, težav je veliko«, na kratko opiše stanje v državi mladenič, doma z juga. V nasprotju z večinskim prepričanjem lokalcev, meniva, da bo »demokracija« deželi prinesla več slabega kot dobrega. Takšni in drugačni investicijski jastrebi so že na preži, korejski, japonski, tajski, pa tudi »zahodni« poslovneži so opaženi vsepovsod. Kljub temu, da tujci nimajo dovoljenja za kupovanje nepremičnin, so le-te zelo zaželjena roba. Pogovarjala sva se skupino Korejcev, ki so prišli v Yangon po nakup nekaj hiš in zemljišč. Ni problema, vse se da, vojaška hunta zaračuna le nekaj dodatne podkupnine.

Da vam ni potrebno po stopnicah za vsako malenkost

Velik del prebivalstva je povsem brez izobrazbe in je lahka tarča nestrpne politične propagande, izkoriščanja in zlorab. Zlasti severne "zvezne" države kot so Šan in Kačin, bogate z naravnimi bogastvi, imajo dovolj bamarske diktature in želijo na svoje. Po drugi strani pa sta ti dve državi pod močnim vplivom lokalnih političnih oz. vojaških vodij, ki se financirajo iz večinoma nelegalnih dejavnosti (opij, amfetamini, smaragdi, zlato...) in jim je blagostanje njihove regije zadnja briga. Žrtve so ponavadi kmetje, ki se nehote znajdejo med ognjem "uradne" in lokalne vojske. Ko bo v državi dopuščena možnost večje avtonomije posameznih pokrajin, se bodo želje po odcepitvi od mjanmarske federacije samo povečevale. Vojaška hunta mirne odcepitve verjetno ne bo dopustila. V bližnji prihodnosti lahko zadiši po jugoslovanskem scenariju. Upava, da se motiva.

Mali in še manjši

Noben od krajev na naju ni naredil res globokega vtisa, razen Yangona, ki je dinamično multikulturno mesto in te prevzame na svojevrsten način. Deloma je kriv termin najinega obiska, saj je april najbolj vroč in prašen mesec v letu, tako da je v večjem delu države neznosna vročina in huda suša. Največ k pozitivni izkušnji prispevajo ljudje. Tako prijazne domačine sva srečala samo še v Iranu. Ljudje so radovedni, sami iščejo stik in vedno vrnejo nasmeh. Druženje z domačini nama je bilo v velik užitek in je odtehtalo vse negativne plati potovanja. Se je pa potrebno zavedati, da so pogosto nadzorovani in se jih ne sme postavljati v neroden položaj s političnimi debatami. Ni težko najti družbe in pogosto sva se morala opravičevati, da je pozna ura in je potrebno iti spat. V Mjanmaru se pijeta odličen viski in rum. Po vseh mesecih cenenega pocukranega azijskega popa, je bila mjanmarska glasba pravi balzam za ušesa. Končno malo roka in udarnih etno ritmov.

Konj čuvar

Ker poznava že nekaj trikov in sva veliko noči preživela na avtobusih, sva skozi mesec povprečno porabila 18 eur na dan na osebo. Z manj bi šlo zelo težko, z bolj debelo denarnico, pa si lahko privoščite res posebne avanture, od križarjenja po neokrnjenih južnih otokih, do odkrivanja skritih džunglskih poti na severu. Po pričevanju nekaterih popotnikov, denar odpira tudi zaprta območja. 

Mjanmar se zelo hitro spreminja in je treba pohiteti z obiskom, če si želite ujeti še zadnje vzdihljaje raznolikosti in pristnosti.