Spodobi se, da v stilu preteklih objav narediva zaključni obračun tudi s Šrilanko. Bilo je kratko, malo sladko in malo tudi kislo. Je bilo pač treba domov in glava se je proti koncu že preklapljala na frekvence stare celine. Volje in želje, da bi se v deželo in njene prebivalce bolj temeljito poglobila, je zmanjkovalo dan za dnem. Budističnih templjev in jam sva imela že tudi dovolj iz držav JV Azije. Želela sva si predvsem zelene narave in morja.
 |
| Bela stupa. |
 |
| Nagajivke vsepovsod |
Šrilanka je ravno prav velika (oz. majhna), raznolika in eksotična za kratek azijski dopust. Če vam primanjkuje časa in si privoščite lasten prevoz, jo zlahka prekrižarite v samo 2 tednih. Ponudba je tovrstnemu turizmu povsem prilagojena. Cene prenočišč so višje kot v JV Aziji ali Indiji, luksuznih resortov ne manjka, prav tako ne turističnih agencij ali zasebnih prevoznikov. Javni transport je sicer povsem ok, avtobusov je ogromno in v povprečju so v dobrem stanju (sploh v primerjavi s katero od ostalih držav JV Azije). Glavne ceste po državi so relativno nove, niti ne tako zelo natrpane, skratka, premikanje je lahko precej hitro. Večina samostojnih turistov se prevaža z najetimi avtomobili. Midva sva vztrajala na javnih prevoznih sredstvih, avtobusu ali vlaku. Vlak je luštna zadeva, udobna (če vam uspe rezervirati sedež) in fotogenična. Potovanje z vlakom med plantažami čaja osrednjih hribov ponuja veličastne razglede.
 |
| Svečke za nebesa |
Raznolikost ljudi, pokrajine in vremena je tako prednost kot po drugi strani prekletstvo države. Kdo je bil prvi na otoku predstavlja večno debato med etničnimi skupinami. Dodajmo zraven še različne vere in manipulacijo nekdanjih kolonizatorjev, pa slej ali prej dobimo eksplozijo nasilja. Državljanska vojna je izbruhnila že na začetku 80-ih let in se po krajših premorih končala šele leta 2009. Domačini neradi govorijo o tem času, želijo si pozabiti in končno normalno zaživeti. Največ domačih upov polagajo v turizem in proizvodnjo, čeprav sta oba sektorja v večinskih rokah tujih investitorjev. Skorumpirana vladajoča elita (kot povsod drugod) pridno razprodaja državo. Po Colombu se vozijo nobel avtomobili, gradijo se še bolj dragi hoteli, po avenijah pa se bleščijo reklamni napisi znanih blagovnih znamk. Znano? Prepad med revnimi in bogatimi je velik, čeprav ne tako očiten kot pri sosedih. Ogromno Šrilančanov odhaja na delo v tujino, predvsem na Bližnji vzhod in v Indijo.
 |
| Sestanek na vrhu Adam's Peak-a |
Žal sva se v skladu z monsunsko sezono potepala le po najbolj razvitem predelu države, sever in vzhod bi bolj zadovoljila najino popotniško žilico. Masovni turizem tam še ni razvit, divjine je več, ljudje pa bolj preprosti. Vzhodna obala menda še vedno kaže posledice uničevalnega tsunamija, sever pa si še ni povsem opomogel od krvavega konflikta med Tamilskimi tigri in vladnimi silami.
 |
| Hiter tečaj iz botanike |
Z ljudmi sva imela dobre izkušnje. Lahko bi jih na splošno opisala kot prijazne in odprte. Radi se smejijo in se dokaj hitro zapletejo v pogovor. V turističnih predelih večina obvlada angleško, prav tako po plantažah čaja, kjer se najde celo kakšna stara teta, ki je službovala pri Britancih.
 |
| Frajerji s plaže |
|
Ponudba hrane naju je na Šrilanki najbolj razočarala. Pričakovala sva razkošje okusov domače kuhinje, bogate z začimbami, ribami in široko paleto zelenjave. Žal je pravo tradicionalno hrano zelo težko dobiti, prednjači lokalni fast food z izborom mastnih rotijev, polnjenih z mesom ali zelenjavo, "kitajsko" hrano in posnemanjem zahodnjaških packarij kot jih ponujata McDonald's ali Pizza Hut. Vse kar diši po tujini je med domačini zelo popularno, pridno se navajajo na sladkor (v kruhu ali mlečnih izdelkih) in konzervirano hrano. Na tradicionalni šrilanški obrok sva naletela le malokrat, še največkrat v t.i. "homestayih", kjer sva bila deležna družinske kuhinje. Ta pravo stvar najdete takrat, ko pred vami na mizi stoji vsaj 5 različnih dišečih curry-ev, krožniček pekoče čilijeve zabele in skleda riža. Neizmerno pa sva uživala v odličnem sadju. Klima je ta prava, da rajski tropski sadeži odlično uspevajo. Ananas, banane, jackfruit, mango, sirsup, vse je bilo za oceno 5+.
 |
| Snacki |
Šrilanka ostaja najina dolžnica ali pa midva ostajava dolžnika Šrilanki, ker sva jo tako površno turistično obdelala. Prav gotovo se bova še vrnila na kak kratek dopust in jo mahnila na drugi del otoka.
