Po morski vročinki paše ohladitev v hribih. V Maleziji to sploh ni problem, napoved za Cameron Highlands nama je obljubljala max. 20-25 stopinj celzija čez dan in pod 15 stopinj ponoči. Nogavice in topla dekica so obvezna oprema.
 |
| Pravljica v indonezijskem dimu |
 |
| Plantaže čaja |
V Kuala Besutu sva kupila karti in se kot edina potnika v kombiju odpeljala proti hribom. Prvi del 5-urne vožnje sva pridno predremala, v drugem delu pa zaradi ovinkov to ni bilo več mogoče. Poleg tega se nama je paralo srce, ko sva opazovala pokrajino izza avtomobilskih stekel: oskubljeni hribčki, eni že zasajeni z oljnimi palmami, drugi samo z razrito zemljo. Ista zgodba se ponavlja po vseh delih Malezije in dokazuje popoln polom okoljevarstvene politike. Za še dodaten grenak priokus je poskrbel dim s Sumatre, ki nama je vneto sledil. Zaradi spremembe vetra, se je le-ta razširil po vsej Maleziji, dosegel je tudi skrajni sever. Človek kar ne more verjeti, da je biznis s palminim oljem (pa tudi celulozo in kavčukom) tako močan, da si lahko privošči uničevanje deževnega gozda in ogrožanje zdravja ljudi. Nekaj podobnega se je zgodilo že leta 1997 na Borneu, ko je dim nad JV Azijo vztrajal več mesecev. Zgodovinska lekcija ni nič pomagala.
 |
| Tanah Rata |
 |
| Mestni park |
 |
| Še enkrat čaj |
Za bazo v CH sva si izbrala kraj Tanah Rata, kjer je izbor prenočišč še največji. Cameron Highlands ponujajo trekinge, obisk plantaž čaja, jagod, zelenjave in tudi igranje golfa. Je tudi pravo mesto za ogled največje rože na svetu - raflezije in obisk najstarejšega hribovskega gozda. Jure je preboleval prehlad, tako da sva najine športne podvige omejila na organiziran izlet po okolici. Z nekdanjim vojaškim džipom smo se najprej zapeljali na ogled plantaž čaja. Glavni frajerji plantaž so Škoti, stara familija Russell, ki od leta 1933 trži vodilno malezijsko znamko BOH. Ustanovitelj, J.A. Russell, hud vsestranski poslovnež, je med drugim zgradil glavno železniško postajo v KL. S čajem je povezana tudi velika indijska skupnost v Highlands-ih. Russell je večino Indijcev pripeljal v Malezijo kot delavce na železnici, nato pa jih "transformiral" v plantažne delavce. Danes je ročnega dela zelo malo, vse se dela s stroji, ki pa jih še vedno upravljajo Indijci.
 |
| Landrover - eden od simbolov Cameron višavja |
 |
| Foto seansa |
Z zelenih plantaž smo pot nadaljevali proti vrhu Brinchang-a (2.032 m), najvišjega hriba, dostopnega z avtomobilom v Maleziji. Razgleda žal nismo mogli uživati, saj sta dim in megla povsem zakrila pokrajino. Bolj zanimiv je bil kratek potep po najstarejšem "mahovnem" gozdu v državi. Drevesa so kljub starosti (tudi preko 400 let) nizka in drobcena, za kar pa je kriva predvsem nadmorska višina. Gozd spominja na tiste iz grozljivih pravljic, skrivnosten, rahlo meglen, temen, poln ovijalk in korenin. Je eden redkih, ki je še ostal in vreden ogleda. Imeli smo posrečenega vodiča, ki nam je pripravil še mini tečja iz spoznavanja zdravilnih rastlin.
 |
| Mah vsepovsod |
 |
| Glej in se čudi |
Izlet smo zaključili z jagodnim šejkom in obiskom "farme metuljev", kjer pa so metulji bolj v manjšini. Glavna atrakcija so žuželke, škorpijoni, kače in kuščarji. Jure se je opogumil kar za 2 škorpijona naenkrat.
 |
| To bi lahko bila dobra večerja |
 |
| Scorpion fists |
Malo še lenariva, se mastiva z odlično indijsko hrano, zaskrbljeno gledava v nebo in načrtujeva pot naprej. Po vsej verjetnosti se bova namenila proti Penangu.
