Pot
do Vang Vieng-a so nama fejst zaračunali (11 EUR na osebo), pa še vožnja je
bila zelo podobna tisti iz filma Ko to tamo pjeva. Čeprav je bil naš bus VIP, smo hladili zavore,
podstavljali vedra pod klimo, ljudje pa kašljali, bruhali, prepevali... Vseeno
srečno prispela v (nekdanjo) žurersko prestolnico Laosa, ki je sicer vas postavljena
med čudovite hribe in obdana z rekami.
|
Panorama |
Vang
Vienga se drži precej divji sloves, ki pa je v zadnjih letih malo upadel.
Nesreč je bilo veliko, zato so oblasti zarožljale. Vseeno, tubing oz. šlaufanje, je še vedno na voljo, prav tako happy pizza ali kaj podobnega. Celo uradni zemljevid mesta ima oznake "Wild falang area" (območje divjih tujcev). Želje po
srečevanju ponorele mularije in jungle partyih nisva imela, zato sva si
poiskala super miren plac izven središča dogajanja. Bungalov sredi rajskega
vrta Maylyn guesthouse-a z razgledom na hribe, kaj lepšega si res nisva mogla
zamisliti. Lastnik, britanec poročen z Laožanko, nama je med klepetom potrdil
domneve o Laožanih in si malo olajšal dušo. Biznis za tujca ni lahek, predvsem
pa je težko dobiti prave motivirane ljudi. Naravnost povedno, Laožani se ne
sekirajo preveč in jim po naših merilih »dol visi«. Priznajmo, niso edini,
imajo pa dosti razlogov, da so takšni kakršni so.
|
Pogled z najine terase |
|
Najin začasni domek |
|
Zraven sva dobila še mačka |
Narava
okoli Vang Vienga je čudovita. Prvi dan sva se odpravila na pohod do t.i. Blue
Lagoon, naravnega bazena, ki se nahaja ob jami (Tham) Phu Kham. Skoraj bi lahko
že rekla, da je prva asociacija na Laos »jama«, bodisi na cesti ali pa kot
znamenitost. Vendar morava potrditi, jame so veličastne. Varnost je občasno pod
vprašajem, saj jame niso urejene za večje množice obiskovalcev. Pri nekaterih sicer pobirajo vstopnino ali ponujajo vodiče, pri večini pa ni ne prvega
ne drugega. Tham Phu Kham je ena večjih v Vang Viengu (sicer jih je še
ogromno). Nima urejenih potk ali razsvetljave, hoja po jami pa je
precej zahtevna (malo plezanja, malo kobacanja). Vhodni del predstavlja mogočna
dvorana, ki se oža in nadaljuje v pokrajino stalagmitov in stalaktitov. Po
obisku vlažne jame pa skok v osvežujočo vodo. Joj, sva jo pogrešala.
|
Blue Lagoon |
|
Tham Phu Kham |
|
Jamska pokrajina |
Nisva
se potikala samo po jamah, povzpela sva se tudi na enega od vrhov in sva skupaj
z lokalno otročad občudovala impresiven rezgled. Seveda, vsi fehtarijo, kar na
vrhu hriba ni niti najmanj prijetna stvar. Nadaljevala sva s pohodom ob robu
ostro odsekanih apnenčastih gora in med riževimi polji. Hoja je sicer počasna,
ampak vseeno udobna izbira. Ob poteh se vedno najde tudi kakšen potok za
osvežitev. Ceste so polne ostrega kamenja in zahtevne tako za kolo kot za
skuter. Nesrečnikov z obstalim skuterjev je res obilo.
|
Veličasten razgled |
Po
dnevih non stop akcije sva si vzela en dan za lenarjenje v viseči mreži z
sadnim shake-om v roki. Jure si je za rojstni dan prislužil še Lao masažo, tako
da je bila uživancija popolna. Brez težav bi ostala še kak teden, ampak čaka
naju še skoraj polovica Laosa, viza pa nezadržno teče. Naprej v Vientiane!
|
Uživancija |