Po vrnitvi iz Mjanmara sva si na Tajskem rezervirala dober teden, da si nabereva moči pred potjo v Vietnam. V Bangkoku sva zašopingirala in končno poslala domov spominke, ki so se nama kopičili že od Laosa naprej. Obiskala sva Jim Thompson's house, ki je zanimivo estesko doživetje. Jim Thompson je bil ameriški (OSS) vohun, delujoč na Tajskem po drugi svetovni vojni. Tajsko je vzljubil do te mere, da je zapustil svojo ženo in se preselil v Bangkok. Po poklicu je bil arhitekt, ustvarjal pa je tudi kot grafični oblikovalec. Predvsem pa je bil ljubitelj tajske, kitajske in burmanske umetnosti. Ustanovil je Thai silk company, postavil tajsko svilo na svetovni trg in na ta račun neizmerno obogatel. Kompleks je sestavljen iz šestih tradicionalnih tajskih hiš, med katerimi se bohoti prečudovit vrt. V stavbah je mogoče videti predmete iz njegove osebne zbirke kot so kitajski porcelan, religiozni kipci iz različnih držav, poslikave na platnu in svili, ipd. Priporočava.
 |
| Oaza miru sredi Bangkoka |
 |
| Del zbirke |
Najin glavni cilj je bil tokrat Ko Tao, otok na vzhodni tajski obali, sloveč kot potapljaška meka. Želja po potapljanju je že dolgo zorela in zdel se je pravi čas, da se končno uresniči. Iz Bangkoka sva se z vlakom odpeljala do mesta Chumphon, tam pa vzela trajekt do otoka. Ni šlo brez prevozniških nategancij, firma, ki upravlja trajekt, bi najraje zaračunala še zrak.
Ko Tao naju je presenetil s svojo lepoto in čistim morjem. Kazi ga le pretirano razvita turistična industrija (na otoku je 40 potapljaških šol). V bistvu sploh ni Tajska, večina turističnih kapacitet in lokalov je v rokah tujcev. Tajci vozijo čolne, pečejo palačinke ali pospravljajo. Izrazi na njihovih obrazih jasno povedo, da imajo vsega dovolj.
 |
| Večer |
 |
| Meditacija pred potopom |
Izbrala sva PADI tečaj s Crystal dive (prenočišče vključeno v ceno tečaja 9.600 B) in nisva bila razočarana. Naša inštruktorja Neil in Tank sta oba nekdanja britanska vojaka, afganistanska veterana, ki sta se odločila, da pustita vojsko in počneta kaj bolj pametnega. Tečaj traja štiri dni. Bila sva najstarejša tečajnika, okoli naju sama mularija, skoraj so naju vikali. Tečaj je setavljen iz teorije, vaj na bazenu in štirih potopov v morju. Najglobji potop je pokazal 18 metrov, videli smo del koralnega grebena in nekaj zanimivih živalic. Potapljanje nama je odprlo novo dimenzijo in naju popolnoma navdušilo.
 |
| Ribi |
Vse naloge sva opravila brez težav in se odločila, da bova nadaljevala z izobraževanjem. Priložnosti bo še kar nekaj na najini poti. Za zaključek smo si ogledali film, posnet med našim potapljanjem, zatem pa prav konkretno zažurali s tečajniško družbo. Obkrožili smo večino barov na plaži, si ogledali ladyboy show, predvsem pa sva imela možnost ogledati si svet povprečnega 20-letnega zahodnjaškega mulca. Tajska je zanje poceni, daje lažen občutek eksotike in "dogajanja". Okrogle blondinke se obešajo na drobne Tajce, bledolični britanski najstniki stoično postopajo ob robu plesišča, sem in tja pa se najde še kakšen ostareli hipi, ki skoči na šank, da bi zaplesal na Gangam Style. Res je, da je sosednji Ko Pangan bolj zabaviščno razvit, ampak tako nagravžne komercialne muzike že dolgo nisva slišala.
 |
| Tečajniki |
 |
| Kabare za začetek |
 |
| Show must go on |
Po tečaju sva odhitela nazaj proti Bangkoku in držala pesti, da trajekt ne bi preveč zamujal. Zgodaj zjutraj naju čaka let v Vietnam.
