sreda, 30. oktober 2013

Jodhpur - modro mesto

Iz Delhija sva z nočnim vlakom prispela v 630 km oddaljeni Jodhpur, osrčje Radžastana, pokrajine kjer bova preživela naslednje 3 tedne. Razlika je očitna. Megapolis sva zamenjala za puščavsko pokrajino, kjer kraljujejo legendarni maharadže. Mesto je zaradi svoje lege priljubljena baza za popotnike, najbolj poznano  pa je po ogromni trdnjavi Mehrangarh. 

Osrednji trg z mogočno trdnjavo v ozadju
Jodhpur od daleč

Jodhpur je ustanovil Rao Jodha leta 1459 v okviru svojega novo nastalega kraljestva Mawar. Mesto je ležalo ob pomembni trgovski poti med Delhijem in Gujaratom. Trgovali so predvsem z opijem, svilo, kavo in tekstilom. Mawarci so bili še vedno podložniki mogočnih mogulov iz Delhija. Lokalci so bili vedno poznani kot podjetni trgovci in so pod okriljem mogulov svoje trgovske povezave razpredli po celotni severni Indiji. V 18. st. so zamenjali gospodarja in se pridružili novim vladarjem S Indije, kraljestvu Marathas. To obdobje so zaznamovali konstantni spopadi in moč Mawarcev je precej upadla. Z veseljem so sklenili pakt z Britanci (l. 1818), ki so jim omogočili daljše obdobje miru in blagostanja. V tem obdobju so Mawarci postali dominantna trgovska sila v celotni Indiji. Ko se je Indija osamosvojila, so se neradi pridružili Indijski uniji (vladar je preferiral pridružitev k Pakistanu), vendar so jih Indijci uspeli prepričati z ustrezno veliko vsoto podkupnine. 

Stolp z uro na tržnici
Nakupovalka
Značilna modra barva

Danes je mesto poznano kot trgovsko, univerzitetno in turistično središče. Slikoviti stari del mesta s trdnjavo pritegne mnoge filmske zvezdnike, domače in tuje, sploh pa je popularno kot mesto za poroke. Lokalci so se takoj pohvalili, da je čez par dni v palači Umaid Bhavan praznovanje rojstnega dne žene najbogatejšega Indijca. Palača je domovanje klana maharadž, ki še vedno vladajo mestu in okolici. Deloma je spremenjena v hotel in muzej, kjer za najdražji apartma je odštejete 2000 eur na noč. 

Barvita tržnica
Stric naju gleda

Na smeva pozabiti na modro barvo v katero je oblečen velik del hiš in daje mestu poseben čar. Modra barva je idealna za vročo puščavo, naj bi prijetno hladila in celo odganjala komarje. Ulice so srednjeveško ozke, ampak kljub vsemu polne ljudi. Osrednji prostor je pisana tržnica, ki obkroža stolp z uro. Neumorno se trguje, ženske zavite v barvite tančice strogo ocenjujejo ponujene izdelke. Starih havelijev (mogočnih okrašenih domovanj) je le še malo ohranjenih, večina jih je spremenjena v drage hotele. Našla sva lepo sobico, sicer ne v haveliju, zato pa s krasno teraso z razgledom na trdnjavo. 

Uživancija po radžastansko
Pogled s hotelske terase
Zapestnice namesto rokavov

Vroče ure sva prelenarila kot maharadže zleknjena na blazine na hotelski terasi, popoldan pa sva se podala v akcijo. Najprej sva obiskala mavzolej kraljeve dinastije - Jaswant Thada. Mavzolej je iz finega, umetelno izklesanega belega marmorja, postavljen sredi manjšega parka. Notranjost je bolj skromna, na ogled so portreti maharadž od 13.st. dalje. Najin glavni cilj je bila seveda trdnjava Mehrangarh. Trdnjava je prava lepotica, mogočna in neosvojljiva. Hrani zanimivo muzejsko zbirko, na ogled so slonja sedla, ženska nosila, orožje, tapiserije, oblačila in manjši dragoceni predmeti. Maharadžam ni bilo hudega, večino časa so kadili opij in igrali polo s svojimi konkubinami. Prav vsi vladarji so portretirani z velikim podbradkom in zaobljenim trebuščkom, simboloma blagostanja vsakega "pravega" moškega. Iz trdnjave lahko opazujete celotno mesto, na obzidju pa je tudi lepa zbirka topov.

Mavzolej Jaswant Thada
Del trdnjave Mehrangarh
Eno od notranjih poslopij trdnjave 
Okrašene sobane 
Razgled na mesto

Nadaljujeva z raziskovanjem Radžastana in se podajava globje v puščavo Tar. Naslednja postaja je mesto Jaisalmer.