Po turbo navitem KL sva
potrebovala umiritev. Da bi spoznala še malo malezijske zgodovine, sva se
odpravila v Melako, staro mesto, samo 2 uri stran iz Kuala Lumpurja. V 14. st. ga je
ustanovil hindujski princ Parameswara s Sumatre. V 15. st. so ga prevzeli
Kitajci, v 16. Portugalci, v 17. Nizozemci, konec 18. pa še Britanci. Iz vsega
etničnega miksa so nastali t.i. Baba Nonya, kar je v praksi mešanica med Kitajci in
vsemi ostalimi. Mesto slovi po odlični hrani, se šopiri na listi UNESCA in je
popularna vikend destinacija za domačine.
|
Kičasti kanal |
Imela sva to »srečo«, da sva
z vsemi domačini, tudi midva uletela v Melako s pričetkom vikenda. Kolone
avtomobilov in avtobusov so napovedovale najhujše. Prenočišča v starem delu
mesta zasoljeno draga, zato sva potrebovala kar nekaj časa, da sva našla ugoden
prostorček. Reče se mu Ringo's Foyer, pod vodstvom prijaznega in informacij
polnega kitajskega lastnika, sicer navdušenega kolesarja (kolesa so tudi del
dekoracije hostla).
|
Lokalni Arni |
|
Ko že skoraj ne more biti bolj kičasto |
Stara Melaka je majhna, vse
je blizu in dostopno peš. Stare hiše so nagnetene ob rečnem kanalu, ki ga krasi
še nekaj kičastih mostov (a-la kopija Benetk), stara cerkev na hribu,
nizozemska mestna hiša, kitajski templji, nekaj muzejev in obilica trgovinic s
spominki, to je to. Mesto je ohranilo zelo malo starega šarma, razvoj je šel
popolnoma v smer poceni kičastega zabavišča, kar priznavajo celo domačini. Po
UNESCO-vi potrditvi so menda šle stvari
samo navzdol: divja gradnja, sprememba rečnega nabrežja in iznajdba vrste
trapastih »zabavnih« dogodkov (parade, sejmi, tekma s čolni, ipd.). Naš
kitajski gostitelj je bil vidno razočaran in se pridušal, da je vsega kriva velika
korupcija v Maleziji, na račun katere si glavni politiki nabirajo milijarde
(ja, res je, v EUR govorimo). O, pa ne da tudi tukaj.
|
Skriti del nabrežja Malake |
|
Dekoracija na najstarejšem kitajskem templju v Maleziji |
|
Soba mrtvih |
|
Cerkveni zidovi |
Glavni obiskovalci so iz KL
in zdi se, da jih najbolj vleče na obisk prav hrana oz. Nonya kuhinja. Midva se
s tem povsem strinjava, hrana je
fantastična. Poizkusila sva najbolj znane jedi kot so Nonya Laksa (močna juha z
rezanci, z dodatkom kokosa, polna dodatkov kot so ocvrtki in jajce), Chendol
(»nariban« led, prelit z sirupi, kokosovim mlekom in dodatkom želejčkov), ki ne
res ne izgleda obetavno, ampak videz vara, pa seveda mastila sva se z
ananasovimi kolački. Drugače je na voljo še velik izbor ražnjičev, sadnih shake-ov,
juh, skratka pača za nos, oči in usta, od jutra do večera.
|
Hrana za vse okuse |
|
Ananasovi kolački |
|
Kateri je boljši? |
Zvečer sva se zabavala ob
paradi, katere namen ne pozna nihče. Prvič je bila na sporedu pred 4-imi leti,
od takrat pa do danes pa je nadušenje malo popustilo. Pričela naj bi se ob 20h,
vendar ob tej uri ni bilo videti ne potencialnih gledalcev, ne nastopajočih.
Postopala sva naokoli in na stadionu našla nastopajoče: pihalna godba, okrašene
volovske vprege, kolesarski oddred in nekaj nedoločljivih vozov. Za otroke
super, za starejše pa malo manj. Kljub temu sva vztrajala še celo uro do
pričetka parade, da vidiva to čudo. Razlog čakanja, zamuda VIP gostov oz.
deželnega ministra. Sama parada pa hitro mimo, z malo gledalci in
zdolgočasenimi nastopajočimi.
|
Še zadnji popravki pred parado |
|
Parada- taxi služba se predstavi |
|
Okranclani tradicionalni vozovi |
Naslednji dan se zbudiva v
gosto meglo. Zdelo se nama je nenavadno, saj je »megla« smrdela po dimu in na
trenutke dražila oči, da sva bila vsa solzna. Kmalu so nama pojasnili, da je
dim posledica požiganja gozdov na indonezijski strani Sumatre in da je to
vsakoletni pojav ob tem času. Nisva se dala in vseeno šla na obhod po mestu,
medtem pa naletela še na čudno veslaško tekmo s starimi čolni. Veslači so se
predvsem zabavali, kondicija in hitrost sta bili bolj na spodnjem delu lestvice
zmogljivosti.
|
Dirka s čolni |
Melaka za dan ali dva je več
kot dovolj. Uživala sva v hrani, se zabavala ob malezijskem kiču in bila malo
žalostna ob gledanju starih fotografij mesta, mesta, ki ga ni več prepoznati.