četrtek, 20. junij 2013

Melaka (Malacca)


Po turbo navitem KL sva potrebovala umiritev. Da bi spoznala še malo malezijske zgodovine, sva se odpravila v Melako, staro mesto, samo 2 uri stran iz Kuala Lumpurja. V 14. st. ga je ustanovil hindujski princ Parameswara s Sumatre. V 15. st. so ga prevzeli Kitajci, v 16. Portugalci, v 17. Nizozemci, konec 18. pa še Britanci. Iz vsega etničnega miksa so nastali t.i. Baba Nonya, kar je v praksi mešanica med Kitajci in vsemi ostalimi. Mesto slovi po odlični hrani, se šopiri na listi UNESCA in je popularna vikend destinacija za domačine.

Kičasti kanal
 
Imela sva to »srečo«, da sva z vsemi domačini, tudi midva uletela v Melako s pričetkom vikenda. Kolone avtomobilov in avtobusov so napovedovale najhujše. Prenočišča v starem delu mesta zasoljeno draga, zato sva potrebovala kar nekaj časa, da sva našla ugoden prostorček. Reče se mu Ringo's Foyer, pod vodstvom prijaznega in informacij polnega kitajskega lastnika, sicer navdušenega kolesarja (kolesa so tudi del dekoracije hostla).

Lokalni Arni
Ko že skoraj ne more biti bolj kičasto

Stara Melaka je majhna, vse je blizu in dostopno peš. Stare hiše so nagnetene ob rečnem kanalu, ki ga krasi še nekaj kičastih mostov (a-la kopija Benetk), stara cerkev na hribu, nizozemska mestna hiša, kitajski templji, nekaj muzejev in obilica trgovinic s spominki, to je to. Mesto je ohranilo zelo malo starega šarma, razvoj je šel popolnoma v smer poceni kičastega zabavišča, kar priznavajo celo domačini. Po UNESCO-vi potrditvi so menda šle  stvari samo navzdol: divja gradnja, sprememba rečnega nabrežja in iznajdba vrste trapastih »zabavnih« dogodkov (parade, sejmi, tekma s čolni, ipd.). Naš kitajski gostitelj je bil vidno razočaran in se pridušal, da je vsega kriva velika korupcija v Maleziji, na račun katere si glavni politiki nabirajo milijarde (ja, res je, v EUR govorimo). O, pa ne da tudi tukaj.

Skriti del nabrežja Malake
Dekoracija na najstarejšem kitajskem templju v Maleziji
Soba mrtvih
Cerkveni zidovi

Glavni obiskovalci so iz KL in zdi se, da jih najbolj vleče na obisk prav hrana oz. Nonya kuhinja. Midva se s tem povsem  strinjava, hrana je fantastična. Poizkusila sva najbolj znane jedi kot so Nonya Laksa (močna juha z rezanci, z dodatkom kokosa, polna dodatkov kot so ocvrtki in jajce), Chendol (»nariban« led, prelit z sirupi, kokosovim mlekom in dodatkom želejčkov), ki ne res ne izgleda obetavno, ampak videz vara, pa seveda mastila sva se z ananasovimi kolački. Drugače je na voljo še velik izbor ražnjičev, sadnih shake-ov, juh, skratka pača za nos, oči in usta, od jutra do večera.

Hrana za vse okuse
Ananasovi kolački
Kateri je boljši?

Zvečer sva se zabavala ob paradi, katere namen ne pozna nihče. Prvič je bila na sporedu pred 4-imi leti, od takrat pa do danes pa je nadušenje malo popustilo. Pričela naj bi se ob 20h, vendar ob tej uri ni bilo videti ne potencialnih gledalcev, ne nastopajočih. Postopala sva naokoli in na stadionu našla nastopajoče: pihalna godba, okrašene volovske vprege, kolesarski oddred in nekaj nedoločljivih vozov. Za otroke super, za starejše pa malo manj. Kljub temu sva vztrajala še celo uro do pričetka parade, da vidiva to čudo. Razlog čakanja, zamuda VIP gostov oz. deželnega ministra. Sama parada pa hitro mimo, z malo gledalci in zdolgočasenimi nastopajočimi.


Še zadnji popravki pred parado
Parada- taxi služba se predstavi
Okranclani tradicionalni vozovi

Naslednji dan se zbudiva v gosto meglo. Zdelo se nama je nenavadno, saj je »megla« smrdela po dimu in na trenutke dražila oči, da sva bila vsa solzna. Kmalu so nama pojasnili, da je dim posledica požiganja gozdov na indonezijski strani Sumatre in da je to vsakoletni pojav ob tem času. Nisva se dala in vseeno šla na obhod po mestu, medtem pa naletela še na čudno veslaško tekmo s starimi čolni. Veslači so se predvsem zabavali, kondicija in hitrost sta bili bolj na spodnjem delu lestvice zmogljivosti. 


Dirka s čolni

Melaka za dan ali dva je več kot dovolj. Uživala sva v hrani, se zabavala ob malezijskem kiču in bila malo žalostna ob gledanju starih fotografij mesta, mesta, ki ga ni več prepoznati.