Iz Sihaounkvilla sva si želela čim prej proč, zato sva odbrzela v bližnji Kampot. Dve urici s kombijem, pa smo že tam. In kaj obljublja Kampot? Ležerne sprehode ali posedanje v kavarnicah ob reki, izlete v nacionalni park Bokor, veliko popra in še kaj.
Kampot je mestece, malce odmaknjeno od kamboške obale proti hribom nacionalnega parka Bokor. Hribi poskrbijo, da se na območju ustavi nekaj dežja tudi v sušni dobi, kar doda pokrajini lep zelen odtenek. Skozenj teče več rek, ki se na spodnjem delu že mešajo z morjem. Mesto je precej turistično, takšno je bilo že v preteklosti za časa francoske kolonizacije. Lahko rečeva, da ima Kampot še največ francoskega kolonialnega šarma, dosedaj videnega v Kambodži. Stavbe povečini potrebujejo novi make up vendar še vedno lahko začutite nekdanji blišč hotelčkov in počitniških vil. Na sosednjem rečnem bregu prednjačijo pisana ribiška naselja, če se odpravite malo bolj proti morju, pa si lahko ogledate tudi soline.
 |
| Stari most |
 |
| Primer obnovljene kolonialne arhitekture |
 |
| "Francoska ulica" |
Na voljo je raznovrstna kmerska morska hrana, začinjena s kampoškim poprom. V času francoske kolonizacije je poper iz Kampota veljal za najboljšega in je bil zelo pomemben izvozni artikel. V zadnjem času se pridelava zopet povečuje, pridno se dela na trženju in morda se zanj obetajo znova boljši časi. Tudi midva sva si nakupila zalogo.
 |
| Ribiška vasica |
 |
| Leitmotiv Kampota - ribiči in gore |
Kampot je primeren za kolesarjenje, saj ni veliko prometa, vmes lahko občudujete bizarne spomenike, npr. durianov spomenik, spomenik letu 2000, pa še kaj bi se našlo. Za naju najbolj zanimiva izkušnja je bil obisk tržnice, ki je res dobro založena z morskim življem, poprom, sadjem in zelenjavo, tudi francoske štručke se najdejo. Sicer pa sva bila v popotniškem leru s knjigo v levi in ledeno kavo v desni roki.
 |
| Durianov spomenik |
 |
| Vibrirajoča tržnica |
 |
| Perutnina |
 |
| "Ribice" |
Zadnji dan sva najela motor in se odpravila v hribe na goro Bokor na ca. 1000 m nadmorske višine. Francozi so si obupno želeli pobegniti pred vročino zato so si na vrhu gore zgradili gorsko postajo, cerkev in več počitniških objektov. Sama cesta do vrha (40 km) bi lahko bila sinonim za motoristične užitke, je popolnoma nova in celo osvetljena, saj je korporacija Sokimex oz. Sokha tourism pred dobrim letom na vrhu zgradila ogrooomen hotel, igralnico, dokončujejo pa se tudi apartmajska naselja. Od nacionalnega parka je ostalo bore malo (prenehali so s pobiranjem vstopnine) gozdovi se še držijo, vprašanje kako bo v prihodnje. Med potjo doživiš precejšnjo temperaturno spremembo in na vrhu sva bila nagrajena s prijetno "mrzlo" sapico in rahlim dežjem. To naju ni oviralo, da ne bi imela popolnega piknika. Vsi, ki se boste odpravljali na goro, poskrbite, da bo tank povsem poln. Midva sva se pripeljala nazaj na črpalko na zadnje hlape.
 |
| Sokha Bokor resort |
 |
| Zapuščena francoska cerkev |
 |
| Razgled z vrha gore |
Kep je najina naslednja postaja, izhodišče na morje in nov otok, Rabbit Island. Se že veseliva.
