Iskreno povedano, od Vietnama nisva pričakovala veliko, saj sva od popotnikov, ki sva jih srečevala, slišala več negativnih kot pozitivnih reči. Še zdaleč ni tako hudo. Obdržala sva pozitiven odnos do vsega okoli sebe in se imela prav fino.
 |
| "Uncle Bo" - Ho Chi Minh |
 |
| Lampijončki so povsod |
Vietnam je velika, bogata in gosto poseljena
dežela, ki se s svetlobno hitrostjo vzpenja po lestvici razvoja. Razvoj ima
svojo ceno. Gradbeni bum je pometel z vsemi ostanki tradicionalne arhitekture
in jo nadomestil z "modernimi" betonskimi kreaturami, ki se drenjajo
za svoj košček obcestnega prostora. Če lahko iz kuhinje stopiš direktno na
cesto, si glavni car. Za dodatek še malo strupene barve, velik svetlobni napis
in uspeh posla je zagotovljen, so nama razložili domačini. Gradbeni bum ima še
pozitivno plat. Večina turistične infrastrukture, hotelov je novih in dobro opremljenih,
zaradi česar sva se v Vietnamu kar malo razvadila.
 |
| Urbanistični kriminal |
Ljudje so posebni, različni od pokrajine do
pokrajine, navzven trdi in odločni ter dajejo vtis, da tujcev ne marajo kaj
preveč. Glede na vso težko zgodovino jim tega res ni za zameriti. Pomaga par
vietnamskih besed, ampak ne pričakujte izmenjave naj vicev ali lahkotnega
klepeta. Na trenutke sva se počutila celo fizično ogrožena, saj je osebni
prostor enak ničli. V avtobusu se ti ljudje usedejo na ramo, se naslanjajo na
tvoje noge, te skušajo odriniti kjer koli se da. Na koncu nama ni preostalo
drugega, da sva napela mišice in vračala milo za drago. Vietnamci niso nič kaj
bolj prijazni niti med sabo. Narečje takoj ocenijo in ponavadi se prišlekom z
juga zato na severu ne godi najbolje. Po mnenju severnjakov so južnaki še vedno
izdajalci, lenuhi in podobne pošasti. Najbolj prijazne in odprte ljudi sva
srečala v Centralnem Višavju. Nihče nama ni poskušal zaračunati dvojnih cen, iskreno smo
klepetali in deležna sva bila veliko prijaznih nasmehov. Hribovci so zakon.
 |
| Ninja - punce nosijo maske zaradi sonca |
 |
| Boli me k.... |
 |
| Nočna tržnica - Hoi An |
 |
| Mladoporočenca |
Kot pri sosedih, komunizem ostaja samo še na
papirju. Finančni uspeh je največja vrednota in to brez sramu priznajo. Vietnamci so strašno motivirani v
lovu za dolarji. Socialne ugodnosti so na voljo le družinam zaslužnih politikov
ali vojnih veteranov. Javne šole, zdravstvo, vse se dodatno plačuje. Ni jih
malo, ki delajo več služb hkrati in ni malo tistih, kateri vidijo v turistih
lahek zaslužek. Previdnost in pogajanje so v Vietnamu nuja za tujega
obiskovalca. Domačini, tudi stare tete na tržnici, se znajo glasno razkuriti,
če jih postaviš na laž, ampak na koncu skoraj vedno popustijo. Goreča želja
srednje generacije je zagotoviti otrokom čim boljšo izobrazbo, če ne v tujini
pa vsaj v domačih privatnih šolah. Prav šokirana sva bila, ko so mulčki
izjavljali, da bodo šli oni pa na Cambridge ali pa Oxford. Mladina je takšna
kot drugod po svetu, na telefončkih, modno okranclana od nog do glave in non
stop na Facebooku. Bodo znali ceniti trud staršev? Kar Američanom ni uspelo z
večletnim bombardiranjem, jim je uspelo s pomočjo kabelske televizije...
 |
| Mlado vs. staro |
Nekaj besed še o hrani. Kuhinja se krajevno zelo
razlikuje. Najbolj popularna je »Pho«, močna juha z rezanci, mesom in dodatki.
Variacij je nešteto, prav tako je nešteto variacij samo z rezanci. Palačinke »Banh
xeo« in pomladanski zvitki so odlična predjed. Mesa je veliko, zelo radi
imajo tudi drobovino. Včasih je bolje, da ne sprašuješ preveč kaj ješ.
Divjačino (sicer ilegalno ulovljena) je možno poizkusiti na Višavju, ribe in
morski sadeži pa so na voljo skoraj povsod. Kar nekajkrat sva se mastila s
polži, školjkami in odličnimi ribami. In da ne pozabiva kave. Ta nama je bila
res všeč, polnega okusa, močna in z rahlim priokusom čokolade.
 |
| Nudli... |
 |
| Vsa možna drobovina - naj vam tekne... |
Promet in nešteti motorčki so nama parali živce.
Pravil nobeden ne spoštuje, vozijo se vseprek, samo naprej in čim hitreje.
Lahko bi skoraj rekla, da so simbol vietnamske družbe, hiteče, brezbrižne drug
do drugega in usmerjene v en sam cilj. Vietnamu želiva vse najboljše, naj se
razvija, ampak naj se tudi malce ustavi in razmisli, kam si želi. Lahko noč Vietnam.
 |
| Ko pomisliva na Vietnam je prva asociacija skuter |
