V Laos! Luang Nam Tha

Pred vstopom v Laos sva imela velike učke polne pričakovanja. Obmejno mestece na Tajskem, Chiang Kong, se je sicer izkazalo za prijeten postanek ob Mekongu, vendar sva morala preko. Poizkusila sva se zriniti na prvo jutranjo rundo za prestop meje in nekako nama je uspelo. Aaahhh, takoj čez mejo bolj sproščeno vzdušje, malo priokusa ciganarije (sva jo na Tajskem takooo pogrešala) in prva župica je že padla. Potem pa z busom na sever, v Luang Nam Tha. Vožnja do tja dih jemajoča, tako glede razgledov, kot adrenalina. Vijuga za vijugo, poseljena vas pa nekje ena na uro. Skupni čas vožnje štiri ure. 

Pokrajina na severu Laosa

Hribčki in doline

Tržnica v Luang Nam Tha

Še en pogled s tržnice: slavne laoške solatke

Laos v primerjavi s Tajsko je kot mali preskok nazaj v času. Ampak paše. Manj ljudi, več divjine, manj prometa. Luang Nam Tha naj bi bilo zavarovano območje v smislu nacionalnega parka z obilico možnosti za pohode in raziskovanje narave (kajaking, kolesarjenje...). Več kot idealno za začetek potepa po Laosu. Prvi dan sva izkoristila za kolesarjenje. Mestece je na ravninskem delu z obilico zanimivosti v okolici (plemenske vasi, slapovi, riževa polja in templji). Nadaljevala sva z 2-dnevnim trekingom skozi džunglo, ki je vključeval tudi postanek in spanje v vasi plemena Khmu. Hja, na trekingu sva se dobro spotila, videla nekaj džungle, ampak naš vodič je bil pa vesolje zase. »Bird« in »bamboo« sta bili njegovi najbolj pogosti besedi, v vasi pa je hitro izginil v lokalni masažni salon. Vas smo spoznali s pomočjo otrok, ki bi se v nedogled igrali skakanje s kolebnico ali pa podajali žogo. Za jedačo pa je bilo več kot dobro, predvsem pa obilno poskrbljeno. Ratan juhica z bananininm cvetom skuhana v bambusu sredi džungle si zasluži čisto petko. Bila je zanimiva izkušnja, ampak našega nevidnega vodiča smo morali zatožit, ker nam je vsem malo kravžljal živčke na poti nazaj. Pritožili smo se na agenciji in s pomočjo argumentirane debate  iztržili vračilo 25% vrednosti aranžmaja. Pri 40 EUR na osebo, ki jih plačaš za tak špas, bi pa res moralo vse štimat. Je pa potrebno delati z Azjici v rokavicah, zelo mirno, saj je »loss of face« nekaj najhujšega na njihovi vrednostni lestvici (posledice znajo biti zelo nepredvidljive). 

Dekleti plemena Khmu

Pohod po džungli

Pojedina v naravi, juha skuhana v bambusu

Vaška šola

Še vedno švicamo

Naslednji dan sva najela skuter in se odpravila na pot proti kitajski meji oz. mestecu Muang Sing, oddaljenem od Nam Tha-ja 58 km. Sama cesta je zelo slikovita, saj poteka skozi nacionalni park in se vseskozi dotika rek ali potokov. Najine ritke so kar hitro ugotovile, da v Laosu ni heca. Ceste so občutno slabše kot na Tajskem, polne lukenj in z makadamskimi presledki. Potrebna je obilica previdnosti, saj znajo biti določeni odseki prav zahrbtni. Jure se je potrdil kot motorist (malo pihamo na dušo) in ostala sva brez praske. Sam cilj Muang Sing ni omembe vreden, saj je le razpotegnjena vas sredi riževih polj, ki služi kot nekakšna vzajemna Kitajsko-Laoška kmetijsko trgovska cona. Kitajski vpliv je vseprisoten. Večina napisov je najprej v kitajskih pismenkah, šele nato v laoščini. Da o izsekanih gozdovih niti ne govorimo. Goloseki so strašni, tudi na zaščitenem območju, ves les pa gre direktno  čez mejo. Laos definitivno pada na izpitu iz varovanja okolja, posledice pa bodo daljnosežne za lokalno prebivalstvo.

Utrinki s poti v Muang Sing

Utrinek nr. 2

Že prvi pogled na podeželje razkrije, da Laosu ni z rožicami postlano. Hiše so večinoma še vedno iz bambusa, na kolih, v vasi je ena pipa s tekočo vodo (ah, pa saj imajo potok), otroci pa napol nagi skačejo okoli. Po vaseh sva imela velikokrat občutek, da sploh ne hodijo v šolo. Starši se v veliki meri ukvarjajo s kmetijstvom ali pa nabirajo rastlinje za izdelavo metel. Rastlinje nabirajo po strmih gozdnih pobočjih, sušijo ob cesti, nakar je potrebno še krepko iztolči semena. Ena kila tega materiala se prodaja kitajskim trgovcem za 1000 kip-ov (0,1 EUR). Življenje ni lahko! Turisti so še najbolj enostaven vir zaslužka. Vseeno morava omeniti, da v Laosu ni agresivne prodaje ali pretiravanja v cenah kot  na Tajskem. 

Glavni na vasi

Vaška idila

Vsak dan je kot ponedeljek, bodoče metle na rami

Laos se za zdaj zdi kot destinacija po najini meri in se že veseliva poti naprej. Naslednja postaja Nong Khiaw.