Kuala Lumpur

Iz Vietnama sva priletela v povsem drugačno državo, ko da bi prišla v kakšno Avstrijo, s to razliko, da so ženske pretežno v džilbabih, kar pomeni da sva po daljšem času v muslimanskem svetu. Na letališču naju ni nihče cukal za rokav in ponujal to in ono, kar je bilo po vseh vietnamskih zgodbah prav osvobajajoče. Vkrcava se na bus namenjen v center mesta in takoj opaziva, da ima Malezija infrastrukturo na vrhunski ravni. Avtoceste kot se šika, vključno z rožicami ob robu. Bližje ko smo bili mestu, bolj  sva odpirala usta v čudenju. Povsod bleščeče stolpnice, po cestah neverjetno veliko Mercedesov, ulice čiste. Slovenci smo lahko le "fouš". Po skoraj petih mesecih "nerazvitih" dežel se v nama prebudi razvajeni zahodnjak in prede od zadovoljstva..

Staro se umika novemu...

Downtown

Kuala Lumpur (kot tudi sama Malezija) je stičišče zelo različnih svetov. Deželi so v preteklosti vladali Indonezijci, Kitajci, Portugalci, Nizozemci in Britanci. Res pisana druščina. Glavni razlog je seveda v legi Malezije. Pristanišča na malezijskem ozemlju so bila vedno del najpomembnejših pomorsko-trgovskih relacij, zato je bilo za vse imperije ključno nadzorovati le-te. Bogata zgodovinska dediščina se odraža v velikem številu kolonialnih stavb, mesto ima kitajsko četrt (glavni trgovci v državi), malo Indijo (Indijce so v glavnem pripeljali Britanci), številne mošeje, za povrh pa še bleščeč poslovno-nakupovalni center mesta. Nad bankami in nakupovalnimi centri kraljuje stolpnica nacionalne naftne družbe Petronas, ki je tudi ena najbolj znanih stavb na svetu in ena od glavnih turističnih atrakcij v mestu. 

Islamski lepotec

Minaretov ne manjka

Parkirala sva se v najbolj ugodnem delu mesta, kitajski četrti, kjer se še nekako da dobiti sobo med 17 in 20 EUR na noč, seveda brez kopalnice in luksuza kot so brisače, hostel pač. Lokacija je idealna, blizu metroja in brezplačnega mestnega avtobusa. Ja, res, kar zastonj se lahko voziš po centru mesta (t.i. GOKL avtobusi). Drugače je pa center povsem obvladljiv peš, malo vijuganja med nebotičniki, pa gre. Ker nisva ljubitelja nakupovanja, sva oglede hitro zaključila in se raje podala v "Ptičji park", nedaleč stran od kitajske četrti. Gre za zamrežen park, največji na svetu, kjer lahko poleg tistih v kletkah, opazujete tudi prosto leteče ptice. Midva sva super zabavala ob ptičjih vragolijah, predvsem pa ob govorečih papagajih in zvedavih nojih. Za otroke je pa stvar še 10x boljša.

Azijski pozdrav

Kdaj bo konec?

A so že šli kakat?

"Golobčka"

Pozer

Prijatelja za vedno

Tukan

Popraskaj me na C4

KL ni samo mesto z veliko začetnico, je prava gurmanska prestolnica. Malezijska hrana je mešanica kitajskih, indonezijskih, indijskih in bog si ga vedi katerih vplivov še, skratka, take izbire še nisva doživela. Najine brbončice so že čisto ekstatične in se sprašujejo kaj naju še čaka. Pridno poizkušava, ampak bolj podrobno v posebnem prispevku. Je se veliko in dobro, kar pove že bežen pogled po ljudeh na ulici. Malezijci skoraj vsi govorijo angleško in so na prvo žogo zelo prijazni in komunikativni, saj radi sami začnejo pogovor. Naju je pa presenetilo, da je veliko mladih, ki dela v hostlih, prav iz Irana, tako da sva imela par zanimivih geopolitičnih debat. Kuala Lumpur nama je všeč, morda celo najbolj od vseh velemest, ki sva jih obiskala do sedaj.

Piščanec z rižem v glineni posodi

Chinatown tržnica

Obiskala sva tudi indonezijsko ambasado, kjer sva vložila zahtevek za 60-dnevno vizo. Medtem, ko čakava na potne liste se bova na kratko odpravila v Melako, zgodovinsko mesto na JZ, ki slovi po svoji kulinariki njamm.