Ujeta v raju - Koh Rong Samloem

Dva meseca sva se potikala po hribih in dolinah, po prašnih cestah in zakotnih ulicah, iskala vsaj potoček za prvo silo, se potila in hrepenela... Kaj le je bilo v najinih mislih, ja morje! Uf, sva ga že nestrpno čakala. Tako nestrpno, da sva bila v Phnom Penh-u že čisto nasajena. In seveda sva potihem upala na pozitivno presenečnje kamboške obale, da ne bova slučajno padla v kakšno turbo beach mlakužo.

Za prvi postanek sva izbrala obmorsko mesto Sihanoukville, nekje 6 ur oddaljeno od prestolnice. Mesto je staro 50 let in se je razvilo ob pristanišču, zgrajenem po razpadu francoske Indokine. Kambodža je potrebovala izhod na morje. Danes je mesto mešanica turizma z nekaj povprečnimi peščenimi plažami, pristanišča, mafijskega gnezda, kazino zabavišč, zatočišča zahodnjaških upokojencev, ipd. Na ulicah lahko posledično opazujete zanimivo mešanico ljudi. Najboljše od Sihanoukvilla pa je, da je izhodišče za obisk več otokov, kjer je morje še relativno čisto, džungla pa gosta. Največja bližnja otoka sta Koh Rong (največji) in Koh Rong Samloem. Prvi je dokaj turistično razvit, z obilico nastanitvenih zmogljivosti in privatnimi plažami. Malo manjši, Koh Rong Samloem, ima precej manj postelj, zato pa krasne plaže brez gneče. Na celem otoku je na voljo nekje 5-6 manjših resortov z bungalovi, eden izmed njih je povezan z (edino) vasjo na severovzhodni strani otoka, kamor sva se odpravila tudi midva. Vas se imenuje M'pai Bai oz. če enostavno prevedemo "23". Na otoku je tudi vojaška baza, ki je kriva za takšno poimenovanje. Vas je namreč zelo "mlada", nastala je šele pred ca. desetimi leti, ko je vlada ponudila območje v uporabo ribiškim družinam s celine. Poudarek je na uporabi, saj je otok drugače v dolgoročnem najemu malezijske korporacije. Otoku je tako zagotovljena "lepa" prihodnost, bodisi turistična ali pa lesarska.

Pristanišče v Sihanoukville-u

Šaljivec na plaži

Otok je res pravi tropski cuker. Dolge peščene plaže, bujna vegetacija, čisto morje... Džungla je zelo gosta, urejenih poti po otoku pa skoraj ni. Če želite z ene plaže na drugo, morate najeti čoln, razen če si želite plazenja po goščavi ali pa plezanja po ostrih skalah. Midva sva bila z najino plažo več kot zadovoljna, v bližini je celo koralni greben, ki ponuja obilo užitkov pri snorklanju. Vas je majhna, njeni prebivalci pa se preživljajo bolj ali manj z ribištvom, čeprav imajo idealne pogoje tudi za kmetovanje.

Vasica na otoku

Marina

Nastanila sva se v skromnem bungalovu tik zraven hoste, tako da sva lahko ponoči poslušala vso pestro dogajanje v džungli. Kričanje opic, pa cel orkester ptičev, kuščarji... Vodni bivoli so si ponoči privoščili sočno travico zadaj za hiško in vmes poskrbeli še za manjši potres, vsaj tako sva se počutila. Eden izmed bivolov se je zaletel v bungalov in poskrbel za krajši preplah med spanjem. Posvojila sva tudi "tekko-ja", kuščarja s strašno močnim glasom in ga hitro zdresirala, da se ponoči ni preveč oglašal.

Sončni vzhod

Pot na plažo

Hišni ljubljenček

Morja sva se veselila tudi zaradi morske hrane. Sprva ni kazalo najbolje, saj je ponudba treh vaških gostilnic zelo omejena in bazira na nudlih in rižu. Midva se nisva dala in se uspela dogovoriti za večerni aranžma pri vietnamski gazdarici največjega lokala v vasi. Hua, kot ji je ime, naju je vsak večer razvajala z ribami, lignji, rakci in še čem. Predvsem pa smo vsak večer gratis pili domač rižev viski. Kot nam je razložila, "Whisky Cambodia 1, 2, 3, ok, 4 dance, 5 sleep". No, mi pri št. 5 še nismo spali, smo pa plesali. Najin vsakdan je sestavljalo kopanje, snorklanje, popoldansko dremanje in branje knjig. Življenje je lahko tako preprosto. Za malo spremembo sva šla še na treking po džungli, ki je na nama pustil obilo prask, modric in pikov insektov. Lokalni vodič je utiral pot z mačeto, ampak to še ne pomeni, da je pot prosto prehodna. Potrebno se je bilo plaziti, skakati čez hlode, narediti ozkega za hojo med drevesi in paziti na ovijalke.

Plaža

Kristalklar

Večer pri Hui

Matte -  finski plezalec po drevesih

Otok zelo zaznamuje skupina prostovoljcev, ki deluje v okviru Marine Conservation Cambodia organizacije. Prostovoljci mednarodne zasedbe predstavljajo skoraj polovico prebivalcev vasi in skušajo vaščanom prenesti čim več znanj, zlasti glede vzdržnega izrabljanja morja  oz. ohranjanja ribje populacije, otroke učijo angleščino (pomagali so zgraditi tudi šolo), načrtujejo projekt skupnih vrtičkov, ipd.

Kar nisva si želela zapustiti otoka in želja se nama je uresničila. Ladja, ki vozi nazaj v Sihanoukville, naju je namreč enostavno pozabila, kljub predhodnim telefonskim klicem operaterju. Malo sva puhala od jeze, saj nočitev na otoku ni poceni (20 USD), pa tudi sam ladijski prevoz ne (še dodatnih 20 USD na osebo). Že sva sestavljala pritožbo v glavah, ampak nama je na koncu uspelo zastonj prespati v potapljaškem centru. 

Popoldanski sprehod

Po povratku v Sihanoukville sva se odločila, da si ogledava Otres plažo in obiščeva tamkajšnji slovenski "Mushroom Point". Naletela sva na Romana, enega od lastnikov in imeli luštno priliko po domače poklepetati v beach baru. Tako prenočišča, bungalovi kot tudi bar na plaži so zgrajeni v stilu "gobic", pokritih z naravno streho iz palmovih listov. Plac je zelo priljubljen, pohvaljen tudi v LP in očitno dobro voden. Slovenci znamo. Z veseljem bi ostala kak dan še tam, vendar naju čas že počasi preganja, Kambodža pa še ni do konca obdelana. Ob obali greva proti vzhodu in mestu Kampot.

Otres plaža

Vrt z "gobicami"