Kep in "Rabbit Island" (Koh Tonsay)

Nisva imela moči in srca, da bi se odlepila od obmorske Kambodže, zato sva iz Kampota pot nadaljevala do bližnjega Kepa, nekdanjega nobel letovišča za francosko in kamboško gospodo. Noblesa je izginila s prihodom Rdečih Kmerov, ostale pa so ruševine nekdanjih palač in hotelov. Slika se počasi popravlja, novi hotelčki rastejo kot gobe po (investicijskem) dežju.

Plaža v Kepu

Kep ni nič posebnega. V bistvu je ena sama večkilometrska (10km) ulica ob obali, ob kateri so posejani hotelčki, bari, piknik platoji ipd. Ne smeva pozabiti na bizarne spomenike, od spomenika raku, pa zlate kure, morske deklice... Samo še spomenik Jackie Chanu je manjkal. Plaže v pravem pomenu besede skoraj ni, obsega le kratek pas v "središču" Kepa. Tudi voda ni ravno vabljiva s svojo rjavkasto barvo in plavajočimi smetmi. Domačini, večinoma enodnevni izletniki, se sicer navdušeno namakajo, naju pa kopanje ni premamilo. Naju pa je premamilo nekaj drugega, po čemer je Kep prav tako poznan. Je namreč raj za ljubitelje rakov in ostale morske hrane. Raki so v Kepu nekaj posebnega. Imajo značilno modro obarvane okončine, dobite pa jih skoraj na vsakem koraku. Najboljša lokacija za obrok je t.i. Crab Market, kjer sva si privoščila kilo kuhanih rakov za vsega 6 USD, da ne omenjava, da sva zraven zmazala še goro riža in ribo na žaru. Prava požrtija. Počutila sva se kot dva divjaka, ki lomita klešče in nenasitno trgata rake na pol, da prideta do še zadnjega skritega koščka mesa.

Donacija ministrstva za hitrejši razvoj Kepa

Še ena donacija za razvoj Kepa

Slavni, še živi, rak

Slavni raki na mizi, tik pred masakrom

Kep naju ni prepričal in sva po enodnevnem postanku premaknila na bližnji Rabbit Island (kjer ni nobenega zajca, da ne bo pomote). Vožnja s čolnom vzame 20 min in 10 USD vključno s povratkom (na osebo). Dostavljeni ste direktno na edino turistično plažo, kjer je na voljo obilica bungalovov, nekaj restavracij in osnovne krame za preživetje turista. Bungalovi so poceni, v povprečju 7 USD, vendar ne pričakujte (nepotrebnega) luksuza. Elektrika kot ponavadi od 18h do 22h, voda v čebru in WC na štrbunk. Čisto ok za sproščen kratek oddih. Na plaži je na voljo obilica ležalnikov, masažne storitve pa poskrbijo za dodatno poceni razvajanje. Opremo za snorklanje lahko kar pustite doma oz. na dnu nahrbtnika. Morsko dno je peščeno, posneto, voda pa precej motna. V okolici je še nekaj manjših otokov, kamor se lahko odpravite na dnevni izlet. Prenočevanje naj ne bi bilo mogoče (tako pravijo turistični delavci), večina otokov je v privat lasti in vas lahko lastniki po mili volji odstranijo.

Rabbit Island riviera

Podnapis ni potreben

Naš domek na otoku

Da bi malo prekinila lenobno prekladanje na plaži, sva se odpravila na obhod otoka, ki pa ni ravno nek izziv, kljub temu, da ga prekriva džungla. Otok je majhen, obhodila sva ga preko prej kot v 2 urah, ki pa so bile vseeno poučne. Na otoku je še nekaj hiš domačinov, ki so bodisi ribiči ali pa gojijo morsko travo (ja, čisto res) in so okupirali preostale plaže na otoku. Zelo naju je razžalostil pogled na obilico smeti, predvsem plastičnih vrečk in embalaže, posejanih po celotni obali. Plaže imajo sicer dobro lego in bi lahko bile veliko lepše kot "glavna" plaža, če ljudem le ne bi bilo tako zelo vseeno v kakšnem okolju živijo, nasmetenem in zastrupljenem namreč. Obhod sva naredila samo enkrat in je bilo več kot dovolj.

Kaj sva torej sploh počela na otoku dolge štiri dni? Brala, lenarila, malo pretegnila sklepe v morski vodi in jedla dobre večerje, opazovala sončne zahode in poslušala morske valove. Nič posebnega, življenje je preprosto.

Še en kičast sončni zahod

Najin potep po Kambodži se zaključuje. Po kratkem postanku v Phnom Pehn-u, letiva v Bangkok in kmalu zatem v Burmo. Novim dogodivščinam nasproti.