Malezijski vtisi

Še pred prihodom v Malezijo sva se zavedala, da se odpravljava v "azijsko Švico". Vendar nisva točno vedela kaj pričakovati. Država je veliki supermarket, kjer si lahko vsak vzame s police kar mu paše, če ima dovolj denarja seveda. Ima močne ekonomske in turistične vezi predvsem z muslimanskim svetom. Predstavlja jim prijetno počitniško destinacijo, kjer lahko do onemoglosti nakupujejo, dobro jedo in se celo zabavajo. Že dolgo nisva videla toliko "nindž", ki so otovorjene z vrečkami Dior ali Gucci paradirale po najbolj modernih nakupovalnih centrih v KL. Veliko je tudi Irancev, ki bodisi delajo bodisi študirajo. Ko se pogovarjaš z njimi, se vedno znova potrjujejo kot zanimivi in prijetni sogovorniki. Malezija je ena redkih držav za katero brez težav dobijo vizo in jim omogoča mednarodno priznan študij, obenem pa lahko uživajo še več svobode kot doma. Veliko Irancev se še dolgo (ali pa nikoli) ne bo vrnilo domov.

Gasilska

Malezija je etnični kalejdoskop in na prvi pogled se zdi, da vse štima kot odprta strpna družba. Malajci, Indijci, Kitajci so glavne skupine, katerim sledijo mešanice medsebojne mešanice ter obilica ekonomskih migrantov iz celotne JV Azije. Ne samo iz Azije, veliko jih prihaja tudi iz arabskih in afriških držav. Dokler bo država ohranila gospodarsko moč in zelene številke, bo prav gotovo oaza sožitja vseh zgoraj omenjenih ljudi. Kjer so ekonomski zmagovalci tam je še več poražencev, kar se odraža v velikem številu revežev in brezdomcev na ulicah.

Pav

Plastična Indija

Malezija s KL na čelu raste v višave in širjave. Gradi se na veliko, od novih stanovanjskih sosesk, hotelov, shopping centrov do nove prometne infrastrukture. V časopisih se že pojavljajo zaskrbljeni članki o možnostih zloma nepremičninskega trga. Zgodba je ista kot drugod, prevelika ponudba (luskuznih) nepremičnin, mladi pa vse težje pridejo do kredita in lastne strehe nad glavo. Malezijska vlada zagovarja stališče, da je najprej potrebno zagotoviti vabljivo infrastrukturo, potem pa tuje investicije same pritečejo. Še vedno jim dobro uspeva, kljub temu, da se tudi tu ponavljajo zgodbe o korupciji in izginulih milijonih. Država je bogata, ima nafto, trguje z vsem mogočim, na veliko sadi oljne palme in seka gozdove. Glavni so spet, kdo drug kot Kitajci. Predstavljajo tretjino prebivalstva, v rokah pa držijo preko 70% vsega kapitala.

Kitajski tempelj

Pa da končava ekonomsko analizo. Malezijci (tudi Indijci in Kitajci) so prijazni, gostoljubni, včasih celo radovedni. Skoraj vsi govorijo dobro angleško kar je garancija za preprosto in udobno potovanje. Malezija je idealna za azijske začetnike oz. za ležeren 2 ali 3- tedenski dopust, ki si ga lahko lepo zapolniš z malo morja, malo starih mest, dobro hrano in tudi kakšnim naravnim parkom. Iskreno povedano, džungla na polotoku je zelo oskubljena in ji nima smisla posvečati veliko časa. Midva sva bila navdušena nad Perhentian otoki, saj ponujajo res lepe, še vedno napol prazne plaže in obilo podvodnh užitkov. Je pa res, da ni za zabave željne, pravzaprav je celotna Malezija takšna. Alkohol je zelo drag, lokalov z glasbo je malo in v manjših mestih po 18h popoldan vse zamre (oh, kako domače). Ko pade trda tema, se odprejo t.i. "food court-i" kar je skoraj višek družabne aktivnosti. V KL je drugače, najdejo se tudi najbolj bizarni tematski bari, ampak brez dobro založene denarnice ne bo šlo. Tekmujete s šejki, razvajenimi sinčki kitajskih poslovnežev, singapurskimi bančniki in podobno klientelo.

Pulau Perhentian

Malezija je vsekakor osredotočena na premožnejše turiste. Prenočišča so glede na kvaliteto kar draga za popotniški žep. Za 15-20 EUR sva v glavnih turističnih središčih lahko dobila samo luknje, kvadratura izmerjena na francosko posteljo, kopalnica pa deljena s preveč ostalimi sobami brez WC papirja. Sva že utrjena. Pijača je ravno tako draga, vključno z vodo (0,5 -1 EUR za plastenko), vendar se proračun na koncu poravna s hrano. Ta je poceni in kar je najbolj važno, zelo dobra. Prevozi so cenovno nekje vmes, ampak je kvaliteta avtobusov res visoka (ponavadi so sedeži pravi fotelji z dovolj prostora da udobno zadremate). V KL-u in Penangu sva lahko uporabljala brezplačni mestni prevoz.

Parkomat s pogledom na ladjo

Kitajska družina med obiskom templja

Imela sva veliko željo, pa nama je zmanjkalo časa, da bi obiskala enega od zabaviščnih parkov po katerih slovi Malezija. Ogledovala sva si Genting Highlands, kjer se nahaja nekaj Gardalandu podobnega z dodatkom igralnic za zdolgočasene starše. Ponudba družinskih oz. otroških zabavišč je ogromna. No to bo ostalo za naslednjič poleg Bornea, ki nama ga tokrat ni uspelo obiskati. Malezija je destinacija vredna ponovnega obiska.