Chiang Mai

Postanek v središču severa Tajske, Chiang Mai-u, je za popotnike obvezen! Kratek in jedrnat opis se glasi: živahno kulturno, univerzitetno in poslovno središče, umeščeno na ravnico med hribi. Samo mesto ima okoli stoosemdeset tisoč prebivalcev, skupaj z zaledjem pa cel milijon. Zraven je treba prišteti še kak milijon in pol turistov letno. Več kot dovolj za gnečo na cestah in ulicah.

Zdi se, da se tudi na Tajskem ponavlja zgodba o pridnem razvitem severu in lenem neurejenem jugu. Vsaj na prvi pogled je tako, pa tudi mnenje domačinov CM-ja to potrjuje. Chiang Mai z okolico je popedenčkan, lepo oblečen, okrašen z rožicami, poln novogradenj in brez globokih cestnih lukenj. Ljudje prijazni in vračajo nasmehe.

Mesto je razdeljevno na dva dela, staro zgodovinsko središče, ki ga obkrožata obzidje in rečni kanal, ter novi del, ki se širi izven obzidja. Turisti so zopet varno spravljeni v stari del mesta, kjer mrgoli barov, restavracij in agencij, ki prodajajo aktivnosti v okolici (trekingi, rafting, ipd.).

Imela sva to srečo, da sva prispela v nedeljo, na zadnji dan t.i. "Festivala rož", pa še nedeljsko tržnico sva ujela. Osrednji prostor festivala je držala v rokah lokalna mladež, ki pridno trenira karaoke in plesne korake. Opis: zabavno. Nedeljska tržnica je bila zanimivo dopolnilo, kar pomeni obilica stojnic s hrano, kičem, gorami tekstila in plastike. Zapodila sva se seveda na stojnice s hrano, kjer naju je navdušila indijska kuhinja, pohvalo pa si zaslužijo tudi tajske zeliščne klobase.

Najstnice v akciji

Izvrstne zeliščne klobase

Instant masažna nirvana

Lepota na stojnicah

Plastike ne manjka

Mesto sva prehodila po dolgem in po čez, udeležila pa sva se tudi enodnevnega kuharskega tečaja na farmi izven mesta. Tajsko kuhinjo vsekakor lahko povežemo z rekom "lenoba je gonilo napredka", saj je večina jedi mogoče pripraviti v nekaj minutah na zelo preprost način. Za odličen in bogat okus pa poskrbi paleta zelišč z domačega vrta. Na tajski klimi rastejo res krasne zadevščine, ogromno vrst čilijev, limete, ginseng, galangal, limonska trava... Tečaj je bil poučen in zabaven, tako, da bova menije prav gotovo z veseljem prekticirala tudi doma.

Jure v akciji

Urška v akciji

Chang Mai specialiteta - Khaw Soi

Bolj kot znamenitosti, CM prepriča s svojo atmosfero, zaradi katere je v mestu vredno ostati več dni. Midva sva preživela luštne štiri dni, sedaj pa se odpravljava v hribe proti meji z Burmo. O tem pa več naslednjič.

Bojmo se časov, ko jih bodo zamenjali avtomobili

Romantika v parku

Tajska deklica

Sprehod ob kanalu

Imela sva čast, da sva prisostvovala 1. rojstnemu dnevu Trine iz MB

Sukhotai

Iz parka Khao Yai sva imela plan, da se obrneva ponovno proti severu, natančneje proti mestu Sukhotai, še eni od nekdanjih prestolnic Tajske. Upala sva na direktno avtobusno povezavo, vendar sva na koncu morala pristati na vračanje z vlakom do Ayutthaye in potem naprej do Phitsanulok-a, kjer bi lahko dobila bus do Sukhotai-a. Tajske železnice naju tudi tokrat niso presenetile s točnostjo. Vlaki so sicer relativno udobni, zamude pa so precejšnje, tako da se je najina pot iz predvidenih petih ur podaljšala na skoraj deset ur. Phitsanulok je bil tako končna dnevna postaja. Mesto sicer ni ravno turistično, se je pa izkazalo s kulinarično ponudbo (njami night market) in prijaznimi nevsiljivimi ljudmi. No, imajo precej pomembno budistično svetišče z edinstvenim kipom bude (to trdi skoraj vsako mesto na Tajskem) in edinstvenim sejmom okoli njega. Ja, vera je povsod biznis.

Udobje na vlaku

Riž, riž in še riž

Zlati lističi za zlate želje

Buda, kupi mi avto ali pa vsaj skuter

Po nočitvi v Phitsanulok-u naju je čakala pot v Sukhotai, k sreči prijetno kratka. Sukhotai je prijetno mestece, v katerem bi se dalo ostati dalj časa. Cene hrane in namestitve so bile najnižje do sedaj (8 EUR za sobo na noč in 0,5 EUR za obrok na nočni tržnici), ljudje pa dostopni in prijazni. Končno sva se pravilno naučila nekaj uporabnih tajskih besed.

Sukhotai se deli na novo in staro mesto, v slednjem je tudi veliki zgodovinski park - kompleks ostankov starega kraljestva. Park se razprostira na nekaj kvadratnh kilometrih in je idealen za odkrivanje s kolesom. Ker sva v fazi nabiranja kondicije (čisto po slovensko), sva se parka lotila peš. Malo so naju sicer čudno gledali, ampak nama je bilo luštno. Zahodni del parka zavije že malo na podeželje, prav med njive in kolibe, tako da je bila izkušnja še toliko boljša.

Sukhotai veduta

Pa ne spet v šolo!

Urška vs Buda

Romantika v parku (še sonce manjka)

Detajl

Wat Mahathat - osrednji del kompleksa

Zasluženi Chang (pivo) po napornem dnevu

Polna dobre energije in pričakovanja zaradi pozitivnih pričevanj popotnikov, se odpravljava naprej proti severu v Chang Mai.

Jungle boogie

Po zgodovinski lekciji iz Ayutthaye, sva potrebovala še malo šusa zelene narave. Odpravila sva se v menda najlepši nacionalni park Khao Yai, kjer naj bi se po džungli potikalo še veliko slonov, opic, kač, velikih in malih žvali. Izhodišče za vstop v park je mestece Pak Chong, kjer je tudi večina nastanitev. Dogovorila sva se z enim od vodičev za enoipoldnevni ogled parka. Ogled smo pričeli z lekcijo o "prijaznih" žuželkah in obiskom jame z netopirji. Množica netopirjev (na stotine) si jamo deli z menihi, ki jo uporabljajo za lmeditacijo (hm, uredili so si prave posteljice). Ti netopirji pridno kakajo in skrbijo tudi za dober dodatni zaslužek lokalcev, saj se "drekci" dobro prodajajo kot gnojilo (vsebujejo fosfor in nitrate), uporabni pa so tudi za izdelavo smodnika. V glavnem, v 2 tednih nakakajo za 600 EUR materiala samo v eni od jam. Zvečer se netopirji odpravijo na lov, zato smo se premaknili na razgledno točko pod sosednji hrib in odštevali minute do sončnega zahoda. Milijoni netopirjev so v valovih zapuščali jamo in pri tem ustvarjali neverjetne figure na nebu. Za še bolj magičen trenutek, pa poskrbi poseben zvok njihovih kril. Prizor je trajal skoraj uro, preden so se vsi netopirji dejansko do konca vsuli iz jame.

Netopirji

Pogumni Jure

Še bolj pogumni Jure

Zgubljeni jamarji

Naslednji dan nas je čakal pohod skozi džunglo. Vstopili smo v središče parka in se podali po gozdnih poteh. Opic in kač ni bilo težko zgrešiti, imeli pa smo nekaj sreče, da smo opazilil tudi čredo divjih slonov med sprehodom po potoku. Samica se nam je precej približala in oddajala vibrirajoči nizek zvok, ki je jasno sporočal, da nismo zaželjeni. Jure je bil malo prestrašen, saj se je slon konstantno približeval, kitajski soudeleženci pa so veselo škljocali z bliskavico. Z divjimi sloni pač ni šale. No, naš vodič je bil samozavestno flegmatičen. To je bil vrhunec dneva, preostal nam je še prijeten sprehod po divjini.

Izraz pove vse

Lost highway

Tajska figa

Slonica (za drevesom desno se skriva tiger a se ga žal ne vidi)

Napajališče

Scena iz filma "The Beach"

Safari pa sva imela tudi v sobi, kjer sva spala. Pozdravil naju je velik masten pajek, v kopalnici pa sestradana pijavka, za katero je Jure mislil, da je kak tajski fižol.

Na žalost pa vlada divjina tudi v glavah, saj je v parku še vedno ogromno krivolova, pobiranje smeti pa tudi ni ravno odlika. Tigrov je v celem parku le še petnajst. Poleg tega so se v neposredni bližini parka razbohotila mega gradbišča novih golf resortov in SPA hotelov, namenjenih predvsem petičnim azijskim gostom. Lahko si predstavljamo, kako bo park izgledal že v nekaj letih, prav gotovo pa ne bo več vreden ogleda zaradi neokrnjene narave.

Ayutthaya

Ayutthaya se je izkazala za pravo nasprotje Bangkoka, s svojo majhnostjo in urejenostjo naju je očarala. Gre za nekdanjo prestolnico Tajske, ki so jo v 18. stoletju Burmanci oplenili in požgali. Kmalu zatem se je prestolnica preselila v mesto Bangkok. Mesto je pozicionirano ob 3 rekah in je pravzaprav otok. V njem najdemo obsežen kompleks grobnic, samostanov in svetišč, postavljenih s strani nekdanjih kraljev. Arhitektura ima močan kmerski pečat, saj so le ti vladali kar nekaj stoletij. Danes ostankom nekdanjega blišča vladajo horde divjih psov, ki se zdijo kot duhovi še vedno blodečih prednikov.

3 grobnice 3 kraljev

Da dobimo obcutek velikosti stupe

V drevo ujeti buda

Ostanki starodavnih templjev

Stupa in (falični) prang

Darovi bogovom

Sicer pa poleg templjev in zgodovinskih razvalin mesto ne ponuja prav dosti. Imajo relativno zanimivo tržnico z vsem kar leze, plava in skače. Seveda moramo pozabiti "naše" HCAAP stanarde. Definitivno se je tudi začelo z bojem proti komarjem. Urška je kljub vsem mogočim sprejem in žavbam pokasirala vse pike (hvala Jure).

Kralj v mladih letih demonstrira kako se stvarem pravilno streže

Tržnica

Nekaj za žabarje

Tržnica z druge strani

Jutri greva že naprej. Džungla kliče!

Bangkok!

Po udobnem, ca. 12-urnem poletu (malo reklame za Qatar air., kjer čas res hitro mine), sva padla v Bangkok. Najbolj približen opis prvega občutka je, kot da bi pristal v parni savni, ki še ni popolnoma segreta. Mesto je velika, živahna azijska prestolnica. Od ljudi ter prometa puhti in brbota na vsakem koraku. Predvsem pa je prestolnica za praznjenje denarnic, pa ne samo zahodnjaških.

Namestila sva se v predelu Khao San-a, getu za turiste (ja, sva pač ubogala nasvete iz LP), ki se zvečer spremeni v dobre stare čase a-la Poreč iz 80-ih let. Štanti, bari, vmes pa kup pijanih turistov, od ameriške mladine, do ostarelih hipijev ter iskalcev "ljubezni". Veliko je nadležnih "turističnih delavcev", ki ti pod pretvezo prijazne pomoči, skušajo pobrati čim več časa in denarja. Sicer vse skupaj zabavno, ampak daleč od pravega Bangkoka. En večer zadostuje. Morava pa še omeniti super masažno-frizerske salone, kjer te za par eurov (ca. 3-5) popedenajo od nog do glave. Stopala so kar predla od ugodja.

Tuk-tuk norija

Farški prostori

Razgled z Wat Saket-a (Golden Mount)

Še malo o znamenitostih, ki sva se jih lotila. Templji in podobno se najdejo na vsakem vogalu, luštno in praktično se je tudi zapeljati z ladjico (avtobus te s počasnostjo res ubije) ali tuk-tukom. Na izbiro za ogled so tudi palače in muzeji, vendar sva to zaradi silne gneče pustila za prihodnjič (po planu se še vračava v BKK). Visoka sezona ima svoj davek.

Zlate pagode vsepovsod

Rečni tuk-tuk

Grand Palace

Wat Phra Kaew - Temple of Emerald Buddha

Emerald Buddha

Bangkok pa je prav gotovo ena od prestolnic street fooda. Najbolj naju je navdušil Night market v China Town-u. Kot dva ljubitelja dobre papice, sva se počutila kot dva mala otroka v trgovini z igračami, žal pa po nekaj štantih ugotovila, da imava omejene želodčne kapacitete. Na razpolago so vse možne kombinacije vegetarijanske, morske in mesne prehrane po dostopnih cenah (porcija cca. 1 euro).

"Podganji štant"

Ni dobro?

China Town

Koh majster

Kitajci

Korejska fantovščina

Nočno tihožitje

Najina naslednja postaja je bil Pat Pong, mix rdeče četrti in tržnice s poceni konfekcijo ter ostalo potrošno robo. Prednjačijo ponaredki, ki ti jih zapakirajo v Harrod's vrečko. Kar se pa rdeče četrti tiče, slike govorijo same zase. Fantje (zlasti tisti starejši) lahko najdejo dekleta, dekleta fante in vse ostale kombinacije. Vse skupaj temelji na izkoriščanju dostikrat mladoletnih deklet in fantov (mafijska posla). En večer zadostuje!

Pat Pong

Ponudba 1

Ponudba 2

Ponudba 3

Po pravici povedano, komaj čakava, da se jutri odpraviva proti severu, najprej v Ayuthayo, nekdanjo tajsko prestolnico. Mesto je precej manjše in bo prav gotovo dalo Tajski drugo perspektivo.