Hsipaw

Iz Mandalaya sva si želela pobegniti pred prahom in vročino, 6 ur oddaljeni Hsipaw se je zdel ravno pravšnji za kaj takega. Osrednji Hsipaw je zelo majhen, bus je ustavil sredi glavne ulice in takoj so nas napadli »hotelirski agentje«. Glavne sezone je konec in začela se je bitka za preostanek turistov. Izbrala sva Yee Shin hotel, zgrajen pred 4 meseci in izpogajala do sedaj najugodnejšo ceno (18 usd). Nekaj dni sva bila edina gosta in sva se po zaslugi domačega osebja zelo zabavala. Malo smo klepetali, malo smo se učili angleško, skupaj smo gledali mjanmarske limonade itd.

Pogled na reko

Yee Shin ekipa

April ni idealen mesec za trekinge, ker je pokrajina zelo suha in prašna, pa se vročina sredi dneva je prehuda za resne pohode. Raje sva se odločila za krajši treking po okoliških vaseh in končno naletela na dobrega vodiča. G.Sai je mala enciklopedija in je hkrati dovolj korajžen, da si upa govoriti tudi o politiki. Sprehodili smo se skozi Hsipaw in okoliške vasi, tako da sva dobila  lep vpogled v vaški vsakdan. Videla sva tovarno kitajskih in shan rezancev, vaško kovačijo in izdelovalce cigar. Spili smo čaj s pridelovalcem lubenic, lovili kuščarje in se smejali z radovednimi otroci.

Tovarna "nudlov"

Navihanci

Nune na obhodu

Medtem, ko v središču Hsipawa rastejo kičaste kitajske vile, na vasi še vedno prevladuje tradicionalna gradnja iz lesa ali bambusa. Zahvaljujoč obilici vode je kmetijstvo na zavidljivi ravni. Gojijo različne vrste zelenjave (cvetača, česen, čebula, paradižnik...), sojo, riž, lubenice. Imajo tudi plantažo ananasa, ki slovi kot najboljši v Myanmaru. Ljudje niso lačni.

Star tip hise

Jutranja trznica

Polja

Buffalo boy

S Sai-jem smo se dobro ujeli in se dogovorili še za večerno pivo. Sai je bil v študentskih letih reden udeleženec protirežimskih demonstracij in še vedno sanja o odrešeniški demokraciji. Danes je rahlo zapit, verižni žvečilec betla, ki v prostem času najraje bere knjige. Živi z mamo in sestro ter velja za vaškega posebneža. Hsipaw je del severne Shan province, v kateri še vedno tli državljanska vojna med Shani in vladnimi silami. Razložil nama je, da so Shani močno razlikujejo od Bamarov, imajo svoj jezik in kulturo predvsem pa bi radi ohranili kontrolo nad svojim ozeljem in naravnimi viri. V ta namen so ustanovili svojo vojsko. Vlada temu nasprotuje in seli vedno več vojske v Shan provinco, kar povzroča nove incidente. Le 3 mesece nazaj je v neposredni bližini Hsipawa prišlo do oboroženega spopada, v katerem so umrli 4 vladni vojaki. Sai je potožil, da se časi hitro spreminjajo, v kraj prihaja vedno več tujcev (pa čeprav samo iz Mandalaya), z njimi pa pridejo tudi nove težave kot kriminal, prisila lokalnega prebivalstva v prodajo zemlje, lažni prodajalci loterije in vladni vohljači. Velike težave so tudi severneje v Kachin regiji (Kitajci se gredo program: orožje za dragulje), ki je povsem izven vladne kontrole. Podobna zmešnjava je na zahodu v Rakin provinci, kjer se skrivoma dogaja genocid nad priseljenci iz Bangladeša. Dodatno segreva ozračje še naraščajoča nestrpnost med budisti in muslimani. Zdi se, da je le vprašanje časa, kdaj bo v Mjanmaru močno počilo.

Burmanci si demokracije neizmerno želijo in sanjajo, da bo po volitvah 2015 vse drugače, med in mleko za vse. Sai ni nobena izjema. Midva sva poizkusila omejiti njegovo evforijo in mu obrazložiti, da velike sile bolj kot demokracija zanima možnost velikih profitabilnih investicij. Za trenutek se je le zamislil, prepričati pa se ni pustil.

G. Sai

Hsipaw si bova zapomnila po srečevanju bolj ali manj posrečnih ljudi. Eden izmed njih je bil predsednik teniškega kluba, vitalni sedemdesetletnik, ki se še mora otepati mladenk. Fini gospod nama je predstavil vse pomembneže kluba, od lokalnega odvetnika, poveljnika Shan vojske, pomembnega trgovca, lokalnega zdravnika... Vsi po vrsti so šepali, saj so prejšnji dan igrali hudo nogometno tekmo proti ženskim mladinkam. Na najino vprašanje, s čim se ukvarja, sva dobila odgovor, da trenutno meditira, igra tenis in golf, 3 dobro situirane hčerke pa mu pošiljajo denar za preživetje. Ključ njegovega življenjskega uspeha pa so bili zadetki na loteriji: 20-krat glavni dobitek na državni loteriji v Mjanmaru in 6-krat na ilegalni tajski loteriji. Oh, kaj res? Lahko sva samo še odgovorila, da je rojen pod srečo zvezdo.

Mikro Bagan

Tempelj nad mestom

Sunset hill panorama

Pred odhodom sva si ogledala še »mali Bagan« in »Sunset hill« ter zaključila krog lokalnih znamenitosti. Čakala naju je še psihična priprava na 16-urno vožnjo do jezera Inla.