Odisejado z busom sva
preživela in v zgodnjih jutranjih urah prispela v hotel. Sezone je konec,
hoteli napol prazni, cene pa še vedno visoke. Nastanila sva se v hotelu
Remember Inn v vasi Nyaungshwe in se razveselila velike zračne sobe. Končno
sveža sapica! V hotelu sva izvedela za vinograde v bližini vasi in takoj
odbrzela na obisk njihovih kleti. Od Štajerke in Dolenjca niti ni kaj drugega
za pričakovati. Vinska klet z imenom Red Mountain ima tudi majhno restavracijo
ter prečudovito teraso s pogledom na jezero, primerno za občudovanje sončnih zahodov.
Vinogradi so locirani na 1000m nadmorske višine, trgatev pa imajo v oktobru
tako kot pri nas. Odločila sva se za pokušino njihovih vin in prav vsa lahko
oceniva kot povprečna. V Myanmaru je vino zaenkrat še eksotika, midva sva pa
vseeno uživala, saj že 3 mesece nisva okusila vinske kapljice.
Naslednji dan sva
izkoristila za celodnevni izlet s čolnom po jezeru, ki je najboljša opcija za
spoznavanje življenja na in ob njem.Obilica vode in ugodna sveža klima omogočata
širšemu območju okoli jezera idealne kmetijske pogoje, v katerih se goji
obilica zelenjave, riža, stročnic ipd. Jezero je ogromno, prepredeno s kanali
in ga je nemogoče prečesati v enem dnevu. Turistom ponavadi pokažejo polovico
1. jezera, za vstop v 2. in 3. jezero morate pa že krepko odpreti denarnico
(dodatna vstopnina in dražji čoln).
Jezero je dom številnim
pticam, katerim so namenjena posebej zaščitena območja. Na izbranih delih
jezera še vedno lahko opazujete tradicionalne tehnike ribolova, med tem ko je
na večjem delu ribolov uradno prepovedan zaradi izropanja ribje populacije. Vodna
gladina je v sušnem obdobju zelo nizka, prizori reševanja nasedlih čolnov so
pogosti.
Ogled jezera je
kontroliran in prav vse postaje so klasična turistična past: supermarket
pagoda, tkalnica, obilica restavracij, razne delavnice ter gore enakih
spominkov. Turistična industrija pač. K sreči je izven sezone na jezeru manj
čolnov in se turisti porazgubijo.
Za naslednja dva dni
sva postala kolesarja in raziskovala okolico jezera na lastno pest. Jezero
lahko obkrožite, vendar se za takšno kilometražo raje nisva odločila. Obiskala sva
bližnje vasi, ugibala kaj se skriva za hribi okoli jezera in občudovala zelena
polja. Vzhodni del jezera je še posebej
lep, cesta je asfaltirana, brez pretiranega prometa, ponujajo se lepi razgledi
na jezero in hribe.
Med tem se je v
najinem hotelu začela nabirati množica domačinov, od otrok do starih mam,
postavil se je šotor in že sva se ustrašila, da bova morala poslušati žur do
jutranjih ur. Bojazen pred galamo je bila odveč. Umrl je ustanovitelj hotela,
star ugleden gospod,zato se je v ta namen za več dni zbralo širno sorodstvo.
Solznih oči ni bilo opaziti, se je pa obilno jedlo in pilo. Tudi midva sva bila
povabljena. Svinjski kari je bil strašno masten kot se za velike dogodke
spodobi.
Restavracija
Myo Myo nedaleč od najinega hotela je poskrbela za gurmanske užitke. Myo Myo,
kakor je ime lastnici, kuha odlično mjanmarsko hrano, currye vseh vrst,
solatke, ipd. Vsaka jed je postrežena z obilo prilog, ki dodajo hrani nove
dimenzije. Po dveh dnevih smo se spoprijateljili in se domenili za mini
kuharski tečaj. Urška se je spopadla s kuhanjem na žerjavici, Jure pa je poskrbel
za dokumentiranje in praznjenje krožnikov. Kosilo je dobilo odlično oceno, več
igranja s kuhalnico pa doma.
Kljub
pomislekom se odpravljava v Bagan občudovat množico templjev in moliva za čim
manj turistov.
Men je bil na jezeru še posebej všeč obisk delavnice cigaret, kjer sem si nabavil (odločno) premalo zaloge... sploh uni z janežem so mi bli dobri.
OdgovoriIzbrišiVeva kateri so ti bili všeč, bova jih poskusila nabavit in ti pošljeva malo zalogo.
IzbrišiPRAV DOBER ZGLEDATA. POZDRAV IZ SLOVENIJE.
OdgovoriIzbrišiLepo sta tole opisala. Danes šibava tja. Se že veselim! Uživajta še naprej! ;-) Petra in Miha
OdgovoriIzbriši