Sapa je idiličen hribovski kraj na severu Vietnama blizu meje s Kitajsko, ležeč na področju plemen kot so Hmong, Dao, Tay, itn. Obdan je s terasami riža, na idealni višini ca. 1600 m, z idealnimi temperaturami in idealno pozicijo za nešteto trekingov, tako do vasi plemen kot tudi na najvišji vietnamski vrh Fansipan (3143m). Problem je samo v tem, da vreme trenutno ne razkriva krajevnih lepot in ne dopušča spodobnega pohajanja naokoli. Kot da bi kak slovenski vremenski vrač stal za tem.
 |
| Kratek trenutek "jasnega vremena" |
 |
| Domačinki v značilnih nošah |
Torej, tale zapis bo bolj kratek. Prišla v meglo, se skrila v hotel pred dežjem, gledala skozi okno spet v meglo in upala, da bo naslednji dan bolje. Ni bilo bolje. Med nalivi nama je uspelo skočit na kosilo na tržnico, preveriti cene v restavracijah in barih ter se odločiti, da greva naslednji dan nazaj v Hanoi. Do takrat pa vegetirava in prebereva čim več knjig, ki jih tovoriva s sabo.
 |
| Pogled iz sobe |
 |
| Tržnica |
 |
| Domača zdravila |
Še kratek opis Sape. Mestece so začeli razvijati Francozi v začetku 20. stoletja kot vojaški sanatorij. Danes je Sapa zelooo turistična z zelo navitimi cenami hrane in pijače (za kavo hočejo npr. 2 USD). Edina normalna opcija je tržnica, kjer pa tudi ne gre brez pogajanja okoli cene juhe ali riža. Ulice so polne tečkastih, strašno vztrajnih prodajalk iz vrst plemen, ki prodajajo "avtentičen" lokalni tekstil. Angleščino in prodajne trike obvladajo bolje kot kak univerzitetno šolan Vietnamec, tako da so res nevarne. Ponujajo tudi vodenje trekingov do svojih vasi, kar po poročanju ostalih popotnikov, niti ni slaba varianta. Če bi bilo lepo vreme, bi se lahko tudi sama prepričala. Več sreče prihodnjič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar