Na Baliju nama je dobrodošlico
zaželel dež in naju dodobra opral pri izstopu iz trajekta. Vsa izmučena sva prispela
v Pemuteran, obalni kraj oddaljen uro vožnje (30 km) od Gilimanuka. Poiskala
sva sobico in se z največjim veseljem vrgla na posteljo. Zbudila sva se šele
zvečer, pa še to samo za dve uri. Vulkan je terjal svoj davek. Večina turistične karavane se
parkira na jug Balija, kjer se najde obilica »party« plaž, surferskih užitkov
in veliko pozerske družbe. Midva sva se želela temu izogniti, zato sva izbrala pot
čez severni del otoka. Plaže naj bi bile dovolj lepe, bolj umirjene, prav tako
tudi bolj mirno morje, primerno za plavanje in snorklanje. Pač, starava se in
iščeva bolj upokojenške place.
Pemuteran plaža |
Pogled s plaže |
Pemuteran je v bistvu niz
prenočišč in resortov ob glavni (edini) cesti tam na severu. Plaža je spodobna,
s finim črnim peskom, značilnim za Bali, v ozadju pa se vzpenjajo zeleni hribi.
Kraj je glavno izhodišče za potapljanje na otoku Menjangan, ki se oglašuje kot
eden najboljših krajev za potapljanje na Baliju in okolici. Tudi midva sva se
spogledovala s potapljanjem, vendar sva po bolj podrobni raziskavi mnenj
potapljačev na net-u, to zamisel opustila. Samohvala Menjangana je pretirana,
korale so deloma uničene, večjih rib pa tudi ni. Po drugi strani je to eno
najdražjih potapljanj daleč naokoli. Zadovoljila sva se s snorklanjem ob obali,
kjer se trudijo ponovno oživiti koralni greben s postavitvijo umetnih
konstrukcij. Za dva dopoldneva sva se čisto lepo zaposlila pod vodo, kaj več pa
ne bi imelo smisla. Rib je presenetljivo malo. Vsak popoldan so se nad
hribi nagrmadili temni oblaki in spustili svojo dozo padavin. V Pemuteranu velja
pravilo, rana ura, zlata ura, če si želiš ujeti kakšen sončni žarek. Vrhunec
večera je predstavljalo iskanje primerne restavracije. Cene so (visoko)
turistične, tako da nama ni uspelo priti pod 10 EUR (brez piva) za večerjo.
Bova morala drugje šparat.
Stranska ulica |
Ponos vaške ribiške flote |
Igra sonca in oblakov |
Iz Pemuterana sva se
odpravila v Lovino, še eno relativno zaspano letovišče, poznano po delfinih.
Delfini so seveda že zdavnaj pobegnili pred množico čolnov, ki vozijo turiste
na oglede. Kraj sam je svoje najboljše čase že doživel, o čemer pričajo
opusteli resorti in restavracije. Lovina bi lahko bila prav luštna, če bi bila
obdarjena z malo bolj čisto plažo in morjem. Misel na kopanje sva opustila ob
prvem pogledu na nasmeteno plažo. Lokalni dečko nama je pokazal najboljši
prostor za kopanje nekje 300 m od obale, na sredi zaliva, kjer sta bila ravno
parkirana 2 čolna. Razočaranje nad morjem je potolažila hrana. Na izbiro je
obilo luštnih restavracij, ob plaži ali na vrtovih, cene pa precej nižje kot v
Pemuteranu. Da je kriza, sva opazila že prej. Med sprehodom sva dobila več
ponudb za snorklanje ali potapljanje na Menjanganu in to za 20% nižjo ceno kot
v Pemuteranu. Raje sva izbrala masažo »na domu« izpod rok sestre najine
gazdarice (5 EUR na uro).
V Lovini sva imela srečo, da
sva naletela na lokalno ceremonijo ob obletnici postavitve novega templja. Zvečer
sva se pridružila koloni tradicionalno uštimanih domačinov, ki so otovorjeni s
košarami darov, hiteli na obalo. Prvi del ceremonije je strogo religiozno
obarvan, v drugem delu pa sledita glasba in ples. Sarong je obvezna oprema, na
srečo sva si ga lahko izposodila na licu mesta. Glasbeno-plesni del je težko
pričakovala pisana množica starih in mladih. Zdelo se je, da je res prisotna
cela vas, nekateri med nastopajočimi, večina pa med gledalci. Prireditev je
otvoril mladinski gamelan orkester z udarnimi balijskimi ritmi. Nekaj povsem
drugega kot meditativni zvoki z Jave. Sledil je nastop treh deklic, ki so
neverjetno dobro obvladovale tradicionalne plesne gibe. Ura je bila že pozna,
program pa šele na polovici. Oder je prevzela senior nič manj udarna glasbena
sekcija, midva pa sva se zadovoljna odpravila nazaj v zavetje penziona. Predstava
je bila dobra in imela sva občutek, da sva za trenutek doživela pristno
življenje Balija.
Iz severa se odpravljava
proti jugu, v starodavni Ubud in upava, da bova lahko bolj podrobno raziskala tudi
notranjost otoka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar