Za sladki konec najinega celoletnega potepanja sva
izbrala indijsko sosedo Šrilanko, nekdanji Cejlon, ki najbolj slovi po čaju in
Tamilskih tigrih. V dobrih treh tednih si nameravava ogledati glavne
znamenitosti centralnega dela in južne obale, kjer je trenutno ugodno vreme.
Bolj pustolovski sever in vzhodna obala bosta še nekaj mesecev pod vplivom
monsuna, zato prideta na vrsto za kak poletni dopust.
 |
| Glavna plaža v Kolombu |
 |
| Še en dodatek v zbirko nenavadnih spomenikov |
 |
| Staro in novo si stoji nasproti |
Na Silvestrovo sva pristala v prestolnici Colombo.
Pričakovala sva variacijo na indijsko temo, vendar hitro ugotovila, kako se
motiva. Bogata zgodovina je poskrbela za neverjeten etnični mix ljudi, kjer se
mešajo Indija, JV Azija, potomci arabskih trgovcev, evropskih kolonizatorjev in
pripeljanih črnskih sužnjev. Nedolgo po koncu krvavega konflikta med Tamilskimi
tigri in vladno (Sinhala) stranjo se zdi, da država cveti, se obnavlja in razvija
vse mogoče biznise. Colombo poka od novih nobel hotelov in nakupovalnih avenij.
Ulice so presenetljivo čiste, promet pa za azijske razmere čisto znosen. Po
mestu švigajo mestni avtobusi, novi avtomobili in seveda rikše. Ni čudno, da
sva morala za skromno sobo v hostlu odšteti 40 USD. Sam Colombo ne ponuja
vznemirljivih znamenitosti, trenutno se želi pozicionirati kot nakupovalna
destinacija. Vzela sva si popoldan za obisk starega dela mesta imenovanega
»Fort area«. Ogledala sva si (od zunaj) predsedniško palačo, nacionalno banko
in stare kolonialne stavbe v katerih so nekdaj kraljevali Angleži. Območje je
močno zastraženo, tako da so naju vojaki hitro spodili stran. Bolj prijazni so
bili na zelenjavni tržnici, vmes sva prečkala ulico kjer je skladiščena najbrž
vsa čebula pridelana na Šrilanki in uživala v vrvežu prednovoletne nakupovalne
mrzlice. Na koncu sva se sprehodila ob obali ter opazovala množico sprehajalcev
in kopalcev.
 |
| Model na tržnici |
 |
| Prekladanje čebule zna biti seksi |
 |
| Nakup alkohola je posebna dogodivščina |
 |
| Sprehajalci |
Silvestrovo v Colombu ni ravno nepozaben dogodek. Ob
pomanjkanju ustreznih »prizorišč« za pričakanje novega leta sva se odločila da
bova polnoč pričakala kar v najinem hostlu v družbi razposajene lokalne
mularije. Povabili so naju na ogled ognjemeta, a so bili tako nerodni pri
sprožanju raket, da je sprva smešna situacija postala zelo nevarna. Fantje so
skoraj pokosili skupino sosedov in zažgali par bližnjih hiš. Umaknila sva se na
varno in nekaj po polnoči že sladko spala. Zadrževanje v dragem Colombu nama ni
kaj preveč dišalo, zato sva se prvi dan novega leta odpravila proti Anuradhapuri.
 |
| Mesto, kjer je bil zgrajen prvi šrilanški tempelj |
 |
| A vidite slone? |
Anuradhapura je postala prestolnica Šrilanke l. 380
p.n.š.. Kralji so se menjavali, pojavil se je budizem in mesto je vse bolj
cvetelo. Obdobje blagostanja je prekinila invazija z južne Indije, vendar ne za
dolgo, saj so si jo Šrilančani kmalu priborili nazaj. Najmočnejši pečat je
mestu dal kralj Dutugemunu s svojim gradbenih projektom. Med leti 161 in 137
p.n.š. je dal zgraditi nekaj najbolj impresivnih mestnih zgradb. Tudi drugi
vladarji so prispevali v mestni mozaik, a usoda Anuradhapure je postajala vse
bolj negotova. Napadi z juga Indije so se vrstili drug za drugim, prestolnica pa
se je počasi preselila v Polonnaruwo.
 |
| Silak |
 |
| Buda nirvanira |
V modernih časih se je v Anuradhapuro vrnilo nekaj stare
slave s tem ko se je mesto uvrstilo na seznam UNESCA in postalo eno glavnih
turističnih znamenitosti. Na ogled so ostanki starih palač, bazenov, templjev
in samostanov. Nekaj pagod je povsem prenovljenih in v aktivni rabi predanih
budistov. Območje s spomeniki je razmeroma veliko in če si želite temeljitega
ogleda, potrebujete vsaj 2 dneva. Žal je stvar taka, da je dnevna vstopnina
precej visoka – 25 USD, tako da večina ljudi skuša videti čim več v enem
zamahu. Midva nisva bila nobena izjema. Stvar je šla celo tako daleč, da so se
lokalni vodiči oz. prevozniki domenili z varnostno službo in tako ponujajo »švercanje«
za nekaj nižjo ceno (vključno s prevozom z rikšo). Če niste za to, si lahko
najamete kolo in se sami vozite naokoli (seveda z uradno karto). Po pravici
povedano, nad Anuradhapuro nisva bila impresionirana in sva jo doživljala bolj
kot prijeten park. Ohranjenih objektov je zelo malo ali pa so prenovljeni do
nerazpoznavnosti. Še najbolj zanimivi so bili t.i. moonstone-i, bogato okrašeni
polkrožni kamni, postavljeni pred vhode v stavbo ali pred stopnišča. Gre za
povsem šrilanško arhitekturno posebnost, ki predstavlja krog samsare (življenja
in smrti) v budizmu. S prenočiščem sva imela čisto srečo, saj naju je med (že
obupanim) iskanjem poceni sobe (cene drugače skačejo v nebo) ustavil stric z
imenom Berlin in nama ponudil svoj homestay. Res je bilo povsem domače, s pravo
hrano, vrtom, 3 psi, 2 otrokoma, vevericami in mačkami. Smo se kar zabavali.
 |
| Kraljevi vrtovi |
 |
| Vernica |
 |
| "Moonstone" |
Iz Anuradhapure sva krenila v Kandy, drugo največje
mesto današnje Šrilanke in zadnja prestolnica starih kraljev. Leži sredi
hribčkov posejanih s čajem, z ene strani obdan z umetnim jezerom. Slovi po
templju Sri Dalada Maligawa, ki hrani slavni Budin zob in je zato eden najbolj
svetih budističnih krajev na svetu. Stare angleške vile, zelena okolica in romantično
jezero privabljajo tako domače kot tuje turiste. Zveni vabljivo, ampak v
resnici ni veliko za početi. V oblaku izpušnih plinov s ceste sva se prehodila
ob jezeru, prekrižarila nekaj mestnih ulic in ugotovila, da ne moreva dobiti ne
lokalne hrane, ne avtentičnih spominkov. Fast food restavracije in plastične
igrače so najbolj priljubljena roba v mestu. Malce sva se potolažila s pobegom
v muzej čaja, ki se skriva v opuščeni tovarni 4 km ven iz mesta. Spet sva imela
srečo s prenočiščem, noro staro angleško vilo, kjer je vsaka soba muzejska
zbirka zase. Na vrtu sva srebala čaj, prinešen na starem srebrnem pladnju in se
igrala z domačim psom. Lastnik hotela je preminil pred kratkim v svojem 94. letu,
zato je bilo vzdušje bolj komorno. Žal sva zamudila njegove legendarne zajtrke,
kjer se je rad na dolgo in široko pomenkoval s svojimi gosti.
 |
| Ko se čas ustavi |
 |
| Tempelj, kjer hranijo budin zob |
 |
| Oblačni pogled na jezero |
Dovolj imava zgodovine, templjev in podobne »navlake«,
sedaj naju čaka čisto pravo tropsko gorovje, kjer si bova pretegnila noge.
Ni komentarjev:
Objavite komentar