Azijsko leto: Epski potep okoli Anapurne (Annapurna Circuit)

Kakor sva prišla do Odarja, tako sva po kamnitih stopnicah na drugi strani tudi odšla. Opogumljena z dobrim tempom prejšnjega dneva sva si zadala visok cilj, da na koncu dneva prispeva v Chame (2700 m), ca. 5-6 ur hoje stran. Hitro sva ugotovila, da ne bo šlo tako zlahka. Pretekli dnevi (to je bil že peti dan hoje) so pustili posledice. Urškina kolena so se tresla in zatekala, Jure pa se je pritoževal nad bolečinami v hrbtu. Sprijazniti sva se morala s počasnejšim korakom. Pokrajina se je z višino začela spreminjati. Gozd se je vedno bolj redčil in postajal bolj iglast. Vsaka ravna zaplata zemlje je spremenjena v njivo. Pot naju je vodila visoko nad rečnim kanjonom, naokrog pa sva lahko občudovala strme stene visokih hribov.

Otroci in konj

Sledil je strm vzpon med Danaqyuem in Tamangom. Sprva kamnite stopnice zatem pa samo še strma pot navzgor. Najini telesi sta vedno bolj vztrajno protestirali, da sta utrujeni in imata dovolj. Za nameček sva se skoraj izgubila. No, bila sva na pravi poti samo tega nisva vedela. V gozdu sva imela na izbiro cesto in strme kamnite stopnice (nikjer nobene oznake) in ker sva vedela, da vzpona še ni konec, sva izbrala stopnice. Pot naju je vodila skozi prelep z mahom obrasli gozd. Zaskrbljena sva postala, ko sva ponovno prečkala reko, kar v vodiču ni bilo omenjeno. Po kratkem razmisleku sva se odločila, da se vrneva nazaj do ceste. Kmalu zatem srečava fantiča, ki je s fračo streljal ptice. Povsem sva ga prestrašila in je skoraj pobegnil pred nama. Potrdil je, da sva bila na pravi poti do Tamanga. Še enkrat nazaj čez gozd, čez most in korajžno naprej. Vas je bila takorekoč za vogalom. Po zasluženem kosilu in čaju sva se odpravila proti Chameju.

Ajdova polja

Pot se ni več strmo vzpenjala in sva zelo uživala, ker je bil odsek čudovit. V Kotu (45 min pred Chamejem) sva se ustavila na čaju, na koncu pa ostala čez noč, saj so kolena in hrbet rekli, da ne gredo nikamor več. Še na dež se je pripravljalo, tako da je sobica prav vabila k počitku. In spala sva zastonj.

Bodoči hribolazec

V hribih se vstaja zgodaj! Po deževni noči se je razkrilo jutro s kristalno čistim nebom in polno luno, prvič na poti sva se lahko zazrla v snežno bele vrhove v daljavi. Pokazalo se je visočanstvo Anapurne 1. Kot hipnotizirana sva zrla skozi okno ter vse od 6. ure zjutraj opazovala igro jutranje svetlobe in gora. Ampak morala sva naprej. V Chame-ju sva si nakupila nekaj priboljškov (mmm, samose za zajtrk) in se še malce razgledala po vasi. Pot se je nadaljevala ob reki, nato pa počasi zašla višje v gozd. Za vsakim ovinkom se je odprl nov razgled. Temperatura je občutno padala, okrepil se je veter. Naselbin ni bilo, v Bhratangu sva opazila le nasad jabolk. Kukala sva čez visok zid ali bi dosegla kakšno jabolko, pa je bilo naprezanje zaman. Kot da bi brali najine misli, so nama zaposleni iz nasada (ravno na poti domov) podarili 2 jabolka. Najboljša malica.

Anapurna 1

"Budistični kamni"

Naenkrat se je pred nama odprl veliki zid Pisanga. Mogočna gladka stena (visoka 1500 m), ki naj bi po verovanju vodila v onostranstvo. Kasneje sva na gozdni poti trčila v veliko izraelsko skupino. Izraelskih turistov je v Nepalu ogromno in kot so nama povedali, je treking na vrhu popularnosti. Po skoraj 3 urah hoje iz Chame-ja, je prva civilizirana postojanka šele Dhukur Pokhari Danda. Čas za kosilo. Cene naraščajo z nadmorsko višino. Za malo porcijo juhe iz vrečke sva plačala 350 Nrp.

Dolina Pisang

Veliki zid Pisanga

Do Spodnjega Pisanga (Lower Pisang) naju je ločila še ura hoda. Krasna dolina, nekaj polj, nekaj gozda, ob robu rečica, vsenaokoli pa mogočni hribi. Na desni strani, visoko v bregu nad reko se je že videl Zgornji Pisang, fotogenična kamnita vas srednjeveškega videza. Midva sva se povsem zadovoljila z namestitvijo v Spodnjem Pisangu (3250 m), do zgornjega soseda enostavno ni več šlo. Urškina kolena so danes še bolj ječala in zahtevala pavzo.

Pogled na zgornji Pisang

Dobro jutro

Spodnji Pisang

Pavzo sva res naredila in si vzela dodatni dan lenobe v Pisangu. Kraj je bil pravi, vreme še bolj. Pohajkovala sva naokoli, odkrivala nove in nove razglede na Anapurno ter opazovala (mir) vaškega življenja. Naletela sva ravno na čas žetve, spravila pridelkov in priprav živalske krme za zimo. Zvečer zapečen krompirček z jajcem, rakši in indijski filmi. Pravi recept za sladek spanec.